Ameriški sodnik Patrick Hanlon je vnovič ugodil zahtevi za preložitev za danes predvidene usmrtitev 52-letne Lise Montgomery. Kot razlog je navedel željo, da se pred usmrtitvijo oceni duševno zdravje Montgomeryjeve. Ta je bila sicer spoznana za krivo okrutnega umora osem mesecev noseče ženske, ki ji je iz razparanega trebuha ukradla dojenčka. Odvetnikom obsojene je datum smrtne kazni uspelo prestaviti že drugič, zadnje upanje je pomilostitev. »Bodite junak!« ameriškega predsednika Donalda Trumpa nagovarjajo v prošnji, naj kazen zniža v dosmrtno zaporno brez možnosti izpusta.

Nepredstavljivo okruten zločin je kak teden pred božičem leta 2004 šokiral zaselek Skidmore v zvezni državi Misuri. Triindvajsetletno Bobbie Jo Stinnet je v mlaki krvi našla njena mama, ki je reševalcem kraj zločina opisala, kot »bi hčeri razneslo trebuh«. Šestintridesetletno morilko so prijeli že naslednji dan, dojenčica Victoria Jo je bila nepoškodovana. Ravno ona je bila razlog za krvav napad. Montgomeryjeva je namreč skovala načrt, da se bo tako najlažje dokopala do otroka, ki si ga je želela. Po spletu je navezala stik z Bobbie Jo, kmalu sta se dogovorili za srečanje, da bi Lisa od nje »kupila psa«. Takoj po vstopu v njen dom jo je napadla, davila jo je do nezavesti, a je nosečnica prišla k sebi, ko ji je morilka v trebuh zarila nož in ga razparala. Potem jo je zadavila, vzela dojenčka in pobegnila. Nekaj let pozneje so jo obsodili na smrt.

Skupinska posilstva in poškodbe možganov

Tudi njena odvetniška ekipa ne pravi, da Montgomeryjeva zločina ni storila. Je pa prepričana, da je kazen vendarle prestroga, saj da je bila takrat neprištevna. »Prevzela je vso odgovornost za zločin, zaveda se, da ne bo nikoli prišla na svobodo. A ji ne bi smeli naložiti take kazni, ki je krivična zaradi njene hude duševne bolezni in uničujočih zlorab v otroštvu,« vztraja njena zagovornica Kelley Henry. »Mora biti kaznovana za zločin, njenega dejanja nikakor ne opravičujemo. Najlažje jo je označiti za zlobno pošast in se obrniti proč. A ona ni nič od tega,« so odvetniki zapisali v prošnji za pomilostitev. Montgomeryjeva je namreč tudi sama žrtev, opozarjajo.

Zloraba se je začela že pred njenim rojstvom, saj je mama med nosečnostjo ogromno pila. Njo in njeno sestro, ki jo je socialna služba dala v rejništvo, je v otroštvu kaznovala na nečloveške načine – če sta odgovarjali, jima je z lepilnim trakom prelepila usta, če sta bili poredni, ju je goli vrgla na sneg. Liso je pri enajstih začel posiljevati očim, ki je za to zgradil poseben prostor, od koder se njenih krikov ni slišalo. Med napadi jo je dušil z blazino, če se je upirala, je z njeno glavo udrihal ob zid, kar je na njenih možganih pustilo trajne posledice. Ko je mama prvič ulovila svojega moža na hčeri, je deklici prislonila pištolo ob glavo in jo vprašala, kako ji je lahko to storila. Očim je začel na obisk vabiti prijatelje, ki so jo zvezali, pretepali, skupinsko posiljevali, nato pa nanjo še urinirali. Mama jo je (v zameno za njuno delo) prodala električarju in vodovodarju. »To je zgodba o duševno bolni ženski, ki je bila vse življenje trpinčena in zlorabljena,« je prepričana Sandra Babcock iz nevladne organizacije, ki raziskuje primere smrtnih kazni. »Lisa ni najhujša od najhujših. Je pa najbolj ranjena od njih,« pravi Babcockova, ki v primeru sodeluje kot svetovalka ekipi obrambe.

Znova izvajanje smrtne kazni

Za Trumpovo pomilostitev ni kaj veliko možnosti, saj je ravno njegova administracija julija lani po dolgih letih mirovanja (v več kot pol desetletja so izvedli le tri) znova uvedla izvajanje smrtne kazni na zvezni ravni. Montgomeryjeva bo tako že enajsta v sedmih mesecih, ki jo bodo kaznovali s smrtonosno injekcijo, a šele prva ženska po skoraj 68 letih na zvezni ravni. Nazadnje so v plinski komori v Misuriju decembra 1953 usmrtili Bonnie Brown Heady, ki je le nekaj mesecev prej ugrabila in umorila šestletnika. Novoizvoljeni predsednik Joe Biden naj bi zvezne smrtne kazni znova ustavil.