Septembra je bil v Kopru v uporabi priložnostni žig ob posvetitvi cerkve sv. Marka, oktobra je v Nemčiji izšla priložnostna znamka ob združitvi ZRN in NDR, v Ljubljani je bil ponovno ustanovljen Rotary klub, PTT je novembra odločila, da se OPD s frankaturno veljavno znamko lahko uporabi v poštnem prometu tudi kasneje, nanj je treba le odtisniti poštni žig na dan uporabe…
Konec novembra je javnost presenetilo, kaj presenetilo, šokiralo obvestilo, da so izšle »prve slovenske znamke«. V petek, 23. novembra 1990, je časnik Neodvisni Dnevnik objavil pod sliko pole znamk z napisi SUVERENOST / REPUBLIKA SLOVENIJA naslednjo vest: »Prve slovenske znamke so tiskane v polah po 52 znamk in dvema vinjetama. Vrednost znamk je izražena v vinarjih in lipah, in sicer za 10, 20, 50, 75 vinarjev in za 1, 2 in 5 lip. Tematika na znamkah je tipično slovenska: čebela s panjem, knežji prestol, zemljevid Slovenije na Kozlerjevem zemljevidu slovenskih dežel.… Vprašanje pa je, kako bodo reagirale uradne ustanove, tožilstvo, pošta…« In res, že naslednjega dne smo lahko prebrali naslednje: »Prve slovenske znamke nezakonito na pošiljkah / Delo za tožilca / Pri Podjetju za PTT promet Ljubljana smo izvedeli, da je neznani pošiljatelj že oddal nekaj pošiljk, na katere je nalepil prve slovenske znamke, ki pa seveda niso uradne. 'Ker s temi znamkami pošiljatelj ni plačal poštnine, gre že po tej plati za prekršek,' pravijo delavci PTT. / Ko so poštni delavci 20. novembra zagledali na nekaterih pošiljkah nove, 'slovenske' znamke, so se takoj posvetovali z Republiškim sekretariatom za promet in zveze ter skupaj z njim sklenili, da 'predmet goljufije' predajo javnemu tožilcu, čeprav za zdaj sumijo neznano osebo. Delavci PTT poudarjajo, da je to ponarejanje vrednotnic in vrednostnih papirjev, kar sodi v 153. člen Kazenskega zakona Republike Slovenije. / S tem pojasnilom je odgovorjeno tudi tistim, ki so menili, da naša pošta že pripravlja nove znamke za primer, da bo referendum za samostojnost oziroma odcepitev Slovenije uspel.« Štirinajst dni kasneje, 11. decembra, se je kot avtor znamk v članku Gorazda Suhadolnika v Mladini razkril Zmago Jelinčič. Le dan kasneje je Renata Ažman v reviji Jana objavila obsežen intervju z Zmagom Jelinčičem, poleg pa so bile v barvah reproducirane tudi njegove znamke…
Decembra 1990 je pri časopisni hiši z druge strani Ljubljanice začel izhajati časopis Adut, v vseh številkah je bila tudi rubrika o filatelističnem zbiranju, v drugi številki (20. decembra 1990) je bila nosilna vest o plebiscitu oziroma na dan izvedbe uporabljanih priložnostnih žigih – gneča na poštah za pridobitev odtisa je bila tega dne nepopisna. V prvi številki Aduta letnika 1991 so bili tudi napotki, kje lahko zainteresirani kupijo komplet 9+1 spominskih kuvert z odtisi PPŽ pošt 61106 Ljubljana (2x), 61420 Trbovlje, 62000 Maribor 63000 Celje, 64000 Kranj, 65000 Nova Gorica, 66000 Koper, 68000 Novo mesto in 69000 Murska Sobota. Ob 20. obletnici plebiscita je Arhiv RS pripravil razstavo »Milijon 289 tisoč 369«, v okviru katere je bila tudi (obskurna) filatelistična razstavica.
Rubrika Filatelija bo v Dnevniku spet v torek, 19. januarja 2021.