V prvih dneh novega leta sem v nekem italijanskem časopisu prebrala, da je papež Frančišek (ko še ni bil papež Frančišek) v Argentini dolga leta vodil delavnice kreativnega pisanja. S svojimi slušatelji je celo uredil zbirko kratkih zgodb in zanjo napisal spremno besedo. To osvežujoče literarno dejstvo, ki mi je bilo doslej neznano, je v moj mali pisateljski kozmos vneslo drobno prešernost, da ne rečem srečo, srečico. Izhajam iz krajev, kjer se včasih zdi, da je vrhunec kreativnega pisanja dilema Al' prav piše se božič al' Božič, zato me vsak namig, da imajo ljudje – resnični veliki ljudje in ne namišljeni mali bogovi – z besedami in pisanjem ustvarjalni odnos, potolaži, kakor besede pač lahko potolažijo pisateljice.
Papež Frančišek je v teh dneh zvezda italijanskih medijev. Vanity Fair, revija za modo in življenjski slog, ga je v svoji prvi številki v 2021 postavila na naslovni...
