Kam pripelje tanka črta med demokracijo, anarhijo in avtokratskim režimom oziroma diktaturo, smo v preteklosti že večkrat videli. Od nacizma in fašizma do stalinizma in raznih verskih, ideološko ter vojaško zadrtih diktatur po vsem svetu in tudi v Evropi. No, pa zdaj tudi v Ameriki, ki naj bi bila, kot rečeno, vzor demokracije. Nacionalna večvrednost ali bolje rečeno nacionalizem – Amerika je prva, največja, najboljša, najlepša, najmočnejša, več vredna kot vsi drugi, nad mednarodnim pravom in nad vsemi človekovimi pravicami, z izvozom orožja in vojnami po svetu, z rasizmom doma in v tujini, odstopom od podnebnega sporazuma in tako dalje – je lahko vzor samo še majhnim nesposobnim trumpkom, ki ne priznajo poraza in ne volitev. Pa raznim drugim vernikom v koalicijah voljnih po svetu, ki danes nejeverno in presenečeno gledajo na Ameriko. Kot da se je vse to zgodilo prvič in slučajno.

Tudi pri nas je primerljivo zadrega velika. Vsekakor je dejstvo, da država Slovenija oziroma njeni ustavno pooblaščeni organi, to so državni zbor, državni svet, vlada RS, predsednik države, US in še kdo, niso sposobni in pripravljeni rešiti problema volilne zakonodaje in dajanja večje pomembnosti in vpliva državljanov – volilcev na izvolitev svojih predstavnikov. Pomembna vprašanja, ki so še vedno nerešena oziroma so problematična, pa so denimo izenačitev volilnih okrajev, uzakonitev in obvezna udeležba na volitvah ter negativni glas, uvedba prednostnega glasu, odpoklic poslancev, uvedba pogoja domicilnega bivališča za kandidate, uvedba razkritja resničnosti finančnih podatkov kandidata in vezanost tega na kandidiranje, zmanjšanje vpliva posameznikov v strankah na odločitve glede kandidatov in podobno.

Stranke ter vsi pristojni v preteklosti in danes so dokazali, da brez pomoči civilne družbe tega očitno ne bodo storili. Kljub lanskoletnim resnim in javnim ter zakonitim petkovim protestom ljudi, kljub podpisom akademikov, intelektualcev, kulturnikov in drugih ter drugimi opozorili, pristojni tega niso slišali.

Zato absolutno podpiram aktivnost koalicije civilne družbe, ki poskuša s pozitivnimi in naprednimi pobudami premakniti nastalo situacijo. Preprečitev avtokracije in večji vpliv ljudi na vodenje družbe oziroma države je cilj, za katerega se splača potruditi. Zato je skrajni čas, da s pomočjo oblastno neobremenjenih ljudi zagotovimo možnost in pogoje, da bodo izvoljeni tisti, ki si to zaslužijo, ki imajo čut za soljudi in naravo.

Hkrati pa je ta trenutek tako v Ameriki kot pri nas doma preveč negativnosti, ki je postala sestavni del mišljenja in ravnanja. V okviru tega mislim tudi na sejanje sovraštva med ljudmi, pa tudi na krhkost posameznikov, tiska, sodišč in še koga, ki podležejo vabljivim, vendar posledično izredno družbeno in državno škodljivim glasovom siren. Res se je treba upreti pokvarjenosti.

Miloš Šonc, Grosuplje