Anglež Jason Hartley se je v Slovenijo, kot sam pravi, zaljubil že leta 2003, ko jo je obiskal za kratek čas. Vrnil se je leta 2015 in nekaj mesecev tudi živel tukaj, a se takrat ni izšlo, da bi ostal dlje. Konec leta 2019 se je ponovno vrnil, vendar so ga januarja naslednje leto obveznosti čakale v Združenem kraljestvu. »Zaradi epidemije se lani spomladi nisem mogel vrniti v Ljubljano, zdaj se ne morem vrniti v Anglijo in zato ostajam v Sloveniji,« razloži svojo precej nenavadno situacijo.
Ves čas bivanja v Sloveniji pa je posvetil prav svoji veliki strasti. To so mali kmetje in proizvajalci hrane, ki jih je imel privilegij spoznati po vsej Sloveniji. »Lahko bi rekel, da se je strast do hrane in lokalnih proizvodov rodila v mojem prejšnjem življenju, ko sem 15 let živel v Amsterdamu in sem iz marketinškega stratega postal kuhar. Zdaj imam s svojim podjetju Cultisan ambiciozno nalogo ustvariti novo, pravičnejše in okusnejše svetovno podjetje s prehrano, tako da najboljše kmete in proizvajalce na različne načine povežemo s potrošniki,« razloži sogovornik. S svojo platformo želi narediti lokalno predelano kakovostno hrano dostopno po vsem svetu. »Nekakšna tržnica prek aplikacije.« Aplikacija je že na voljo v Sloveniji in Veliki Britaniji, virtualna tržnica z izdelki iz vse Evrope pa bo na voljo marca.
Odkriva kmete in vinarje
Odziv predvsem manjših kmetov je bil velik. »Mislim, da tudi moje kuharsko ozadje pomaga graditi zaupanje. Ne nazadnje nisem samo nekdo iz pisarne z idejo, ampak sem hrano živel,« iskreno pove sogovornik in doda, da ga prav Slovenija močno navdihuje zaradi pestre lokalne ponudbe hrane.
Na vprašanje o izdelku, ki ga morda prej ni poznal in ga je popolnoma prevzel, se simpatični in zgovorni Anglež nasmeji: »To je zagotovo bučno olje. Ta smaragdna čudovitost in neverjeten okus, ki ima hkrati tudi koristi za zdravje, je resnično zaklad, ki čaka na skupno rabo. Zato me še toliko bolj veseli, da uspešno sodelujem z Gorazdom Kocbekom, ki je genij s svojimi olji.«
Kljub temu da je tujec v naši deželi, pa težav z navezovanjem in iskanjem potencialnih strank nima. Kot pravi, gre vse prek ustnega povezovanja: »Vsak, s komer se pogovarjam, pozna vsaj enega odličnega kmeta ali vinarja. Prav tako se tudi pridelovalci med seboj poznajo in si pomagajo.«
Jason Hartley ne skriva, da se rad pogovarja o hrani, o zgodbah, ki stojijo za pridnimi rokami kmetov, vinarjev in vseh, ki so vpleteni v prehransko verigo. Potegne tudi nekaj vzporednic med odnosom Slovencev in Britancev do doma pridelane hrane. »Seveda imamo čudovite kmete in proizvajalce tudi v Veliki Britaniji, pravzaprav kar nekaj najboljših izdelkov na svetu, toda razlika je v tem, da v Sloveniji še vedno obstaja razumevanje in priznanje kakovosti in koristi podpore tem obrtnikom. Na Otoku smo nekako izgubili povezavo z našo rastočo kulturo, od kod prihaja hrana. V Sloveniji ni niti enega prijatelja, ki v svoji družini ne bi imel nekoga oziroma vsaj poznal nekoga, ki se ukvarja s pridelovanjem,« pove in kot krivca v svoji rodni deželi prepozna ugodnosti supermarketov. »Mislim, da bi morali biti vsi Slovenci izredno ponosni na svojo hrano, vina ter predvsem na kmete, vinarje in vse proizvajalce hrane. Včasih se mi zazdi, da se morda ne zavedate, kako posebna je v tem pogledu vaša dežela, saj se vam to zdi nekaj samoumevnega,« pogovor zaključi sogovornik.
