Po podatkih vlade so v nedeljo opravili 1720 PCR testov in z njimi potrdili 368 okužb. Delež pozitivnih PCR testov je tako znašal 21,4 odstotka. V nedeljo so opravili tudi 480 hitrih antigenskih testov, med katerimi jih je bilo pozitivnih 58 oziroma 12,1 odstotka. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 1205 covidnih bolnikov (13 več kot v soboto), od teh 196 (šest manj kot v soboto) na intenzivni negi. V domačo oskrbo so v nedeljo odpustili 42 oseb, je na spletu objavila vlada. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je v Sloveniji do vključno nedelje umrlo 3022 oseb, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom. V Sloveniji je incidenca, torej število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh, zrasla na 1151,8, kar je bistveno več kot pred kratkim, ko smo bili še pri 900 okuženih. Najboljša regija v tem pogledu ostaja Primorsko-notranjska, ki ima 869 okužb, najslabše razmere pa so v Posavski regiji, kjer je incidenca kar 2182,1.

Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je po predstavitvi včerajšnjih podatkov spregovoril o umrljivosti v Sloveniji v letu 2020 oziroma o smrtnih primerih, povezanih s covidom-19. Ti podatki se sicer po državah zbirajo po različnih metodologijah, kar pomeni, da standardizirane metodologije še ni. V Sloveniji podatke vodimo po dveh poteh. Prvo zbirko vodi ministrstvo za zdravje, ki vsako jutro dobi podatke o umrlih v bolnišnicah in domovih za starejše.

»Gre predvsem za poročevalski sistem, s katerim lahko na hitro ocenimo umrljivost,« je pojasnil Krek in nato predstavil še drugi del: »Na Nacionalnem inštitutu za zdravje pa delajo natančnejšo analizo, in sicer na podlagi štirih postopkov.« Med drugimi s križanjem baze pozitivnih na covid-19 in vseh umrlih, s čimer pridemo do podatka o vseh umrlih, ki so bili hkrati pozitivni na covid-19. Druga zbirka je zbirka podatkov mrliških listov, ki jih izpolni zdravnik oziroma mrliški oglednik, podatke pa zbirajo tudi prek dokumenta, ki dokumentira smrti zaradi nalezljivih bolezni. Poudaril je, da ti postopki potekajo dlje, zato ne morejo poročati o umrlih vsak dan. Ob koncu leta pa naredijo natančnejši analizo. V letu 2020 je tako umrlo 2891 ljudi, ki so bili okuženi s covidom-19. Med temi je bilo 1682, torej 58 odstotkov oskrbovank in oskrbovancev DSO-jev, 1209 oziroma preostalih 42 odstotkov pa jih je umrlo v splošni populaciji.

V domovih za starejše leta 2020 umrl vsak deseti oskrbovanec

Krek je izpostavil še, da smo »dejansko imeli veliko število umrlih v DSO-jih«, kar potrjujejo tudi podatki o umrljivosti v primerjavi s splošno populacijo. Krek je na tem mestu kot primerjavo navedel Italijo, ki ima eno najstarejših populacij v Evropi, kjer je odstotek smrti glede na celotno populacijo v DSO-jih 35-odstoten. »Zaradi covida je pravzaprav umrl vsak deseti oskrbovanec v DSO-jih. 15 odstotkom vseh oskrbovancev DSO-jev, ki so se okužili, se je življenje v letu 2020 izteklo.« Direktor NIJZ je še povzel: »Rad bi opozoril, da smo v zadnjih 10 letih skoraj pozabili na to populacijo, premalo smo vlagali v to področje, to moramo priznati, preslabo se je nagrajevalo zaposlene v domovih in skrbelo za njihovo izobraževanje. V domovih smo razvijali programe negovalnih bolnišnic, ki pa tja ne sodijo. Ni bilo ne prostorskih pogojev za izvajanje teh programov, ne ustreznih zdravstvenih kadrov, ne števila kadrov. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo ta sistem sesul. In sesul se je, ko je prišel covid-19, in razkril vse slabosti našega sistema skrbi za ostarele.«

Največ smrti je sicer bilo v osrednjeslovenski regiji, kjer je tudi največ prebivalcev, najmanj pa v zasavski regiji. Glede na 100.000 prebivalcev je po številu s covidom povezanih smrti najbolj obremenjena pomurska regija, sledijo koroška, podravska, jugovzhodna Slovenija, posavska regija, zadnja je obalno-kraška, kjer je bilo smrti, povezanih s covidom, najmanj. »Žal tudi tu velja staro pravilo v javnem zdravju, da so tam, kjer je revščina in je manj možnosti razvoja, tudi smrti bolj pogoste. Tudi predčasne smrti. Tako je tudi tukaj: pomurska regija je ena najmanj razvitih in ima tudi največjo gostoto umrlih,« je izpostavil Krek.

Leta 2020 v Sloveniji 3153 presežnih smrti

Glede na starostno skupino podatki razkrivajo, da najpogosteje umirajo starostniki od 55. leta naprej, največja umrljivost pa je od 85. leta dalje. »Imamo pa tudi umrle med 25. in 34. letom. Žal se je zgodila tudi ta smrt nosečnice, ki je bila v 31. tednu nosečnosti, matere nismo mogli rešiti, otroka pa smo,« je podrobneje pojasnil direktor NIJZ in pristavil: »Eden izmed pokazateljev je tudi presežna vrednost števila smrti, ki jo izračunamo tako, da od števila umrlih v predhodnem letu odštejemo število umrlih v tekočem letu ter tako dobimo razliko. Če primerjamo leti 2019 in 2020 v Sloveniji, smo imeli leta 2020 3153 presežnih smrti.«

Primerjava po državah je sicer po besedah Kreka odvisna od tega, v kateri fazi epidemije je posamezna država. Če je v 'burni' fazi, v kakršni se nahaja trenutno Slovenija, je presežna vrednost zelo velika, če pa se epidemija umiri, pa je ta presežna vrednost majhna, pojasnjuje. »8. novembra 2020 je imela Slovenija 64-odstotno presežno umrljivost, Češka 105-odstotno, Nemčija pa sedemodstotno. Če pa pogledamo podatke za 5. april, je imela Slovenija negativno presežno vrednost, pet odstotkov, Španija pa 156.« V zadnjih petih letih smo imeli po podatkih, ki jih je navedel direktor NIJZ, povprečno 20444 mrtvih na leto. Število umrlih v letu 2020 je bilo 24265, razlika med pričakovanim številom umrlih in dejanskim je bila 3821. Število umrlih zaradi covida pa je bilo 2891, torej imamo 930 presežnih smrti, ki niso povezane s covidom-19.

Covid-19 Slovenija aktualno stanje okužbe koronavirus