Sistematična konstrukcija realnosti paranoje, v kateri ni mogoča niti ena preiskava domnevno spornih ravnanj (politikov), ne da bi se jo že vnaprej označilo kot sredstvo nekih temačnih sil, ki da želijo prevzeti oblast v državi? Bolj ko bo ta Trumpov svet postajal tudi slovenska stvarnost, večja bo ogroženost Slovenije kot države: navzven in navznoter. Za ponazoritev bi težko našli boljši primer, kot je priznavanje Trumpa kot zmagovalca ameriških volitev s samega vrha slovenske vlade, še preden so bili prešteti vsi glasovi; »kiks«, »zadrega«, ki še kar traja. V notranjepolitičnem kontekstu se zavlačevanje predsednika vlade z opravičilom Bidnu in čestitko k njegovi izvolitvi čedalje bolj zdi ne le kot posmeh demokraciji, pač pa kot del načrtne politike. V mednarodnem kontekstu pa se postavlja vprašanje, ali si Slovenija lahko privošči ohlajene odnose z velesilo, kot so ZDA, ki, kot vemo, mnenja sedanjega predsednika vlade o Bidnu kot »šibkem predsedniku« ni spregledala. Vprašanje je še posebno relevantno ob dejstvu, da ta trenutek v svetu ni prav veliko držav, niti v Evropski uniji ne, ki bi se teple za zavezništvo s Slovenijo. Delo