Spogledoval sem se sicer z nekim drugim avtom, in sicer volkswagnom golfom, ki ga je vozil moj oče. Dejansko sem ga takrat imel za sanjski avto, saj sem z njim odpeljal tudi nekaj krogov. A ostalo je pri sanjah. Nato pa sem pred dnevi zasledil novico, ki me je znova spomnila na tisti čas in tistega golfa: da praznuje 30. rojstni dan! Morebiti se komu to ne zdi nič posebnega, a je. Golf tretje generacije – mimogrede, danes se po cestah vozi že osma – je izpolnil vse pogoje, da je postal starodobnik. Družbo pa mu dela še nekaj izjemnih avtomobilov tistega časa, kot so audi 80, renault espace in opel astra.
Ta golf ni nekaj posebnega zgolj zato, ker so spomini nanj prijetni. Dejansko je šlo za prvega, ki je bil naprodaj tudi v karavanski različici, da je bil resnično izjemen izdelek na štirih kolesih, pa priča tudi, da je postal evropski avto leta. To je golfu pozneje uspelo še enkrat. Predvideno je bilo, da ga podobno kot prvi dve generaciji proizvajajo tudi v Sarajevu, a kaj, ko je v Jugoslaviji izbruhnila vojna, tovarno so močno poškodovali, družba TAS pa je leta 1995 bankrotirala.
Koliko golfov letnik 1991 se še vozi po slovenskih cestah, ni znano, a imeti starodobnika v garaži ni ravno poceni hobi. Seveda je veliko odvisno od lastnika, kako pedanten je pri restavriranju, saj samo lep videz ni dovolj, ključna je strokovna obnova. Mnogi lastniki v starodobniku vidijo naložbo za prihodnost, redkejša vozila z dokumentirano zgodovino so seveda občutno dražja. Obstajajo tudi katalogi, v katerih je mogoče preveriti vrednost.
V Sloveniji je sicer registriranih blizu 10.000 starodobnih vozil, med njimi so seveda tudi občutno starejša in prestižnejša od golfa tretje generacije. Njihovi lastniki se trudijo, da starodobniki ne bi ostali zgolj v muzejih, temveč da bi jih obdržali na cesti, kjer je njihovo mesto. So motorna vozila, ne slike za na steno. Gre za zgodovino, s katero so povezane številne zanimive zgodbe. Prinašajo nostalgijo, s pomočjo bogate zgodovine pa lahko marsikaj naučimo tudi mlade.
Pred dnevi sem po naključju golfa trojko peljal znova. Zgodilo se je nekaj tednov po tem, ko sem testiral njegovega najnovejšega brata. Brat ni več najustreznejša beseda, saj si golfa nista prav v ničemer podobna, sta pa kronski dokaz, kako zelo se je svet v 30 letih (tehnološko) spremenil. Na bolje. A nostalgija ostaja. Lepi spomini tudi. Bili smo pač mlajši in smo drugače gledali na svet. Tudi zato razmišljam, da bi ga zapeljal v svojo garažo in imel ob sebi.