Kot da se vračamo v sredino 70. let, ko se je Zlata lisica trikrat zapored selila: v Bad Gastein, na Jahorino in v Kranjsko Goro. Od takrat v tujino ni več šla, bo pa to že deveto gostovanje najboljših smučark sveta na Gorenjskem, tretje v zadnjih štirih letih. Prireditelji iz ASK Branik so razočarani, saj takšnega nagajanja narave niso pričakovali. Deževje jim je v prazničnem tednu tik pred novim letom spralo velike količine snega, ta teden ni prinesel ohladitev in hrib nad Snežnim stadionom se je kopal v blatu. Snežni kontrolor Markus Mayr niti ni imel težkega dela, čeprav mu je bilo hudo pri srcu, ko je ob prihodu na Štajersko le pobral sopotnike in so jo skupaj mahnili do Podkorena, kjer je snega še preveč.
»Zelo smo razočarani, jaz in vsi sodelavci, ki so preživeli cele dneve na Pohorju. Nič jim ni bilo jasno. Imeli smo napoved, da bo ponoči minus tri, štiri, a je bilo minus ena. Oblaki in sneženje so nas zaprli. Ena stopinja nam je zmanjkala, da bi si v štirih nočeh pripravili zalogo za tri četrt proge, a nismo imeli možnosti,« je povedal generalni sekretar tekmovanja Srečko Vilar. Marsikoga je odločitev o selitvi presenetila, 47. Zlata lisica se je zdela na varni strani. »Ljudje se čudijo – kako, če pa ste ves čas govorili, da bo. Pred desetimi dnevi smo bili prepričani, da bo vse v redu, a je prišlo pet dni dežja, ko nam je spodnji del proge odplaknilo. Ta teden se ugodna napoved ni uresničila.«
Potrebovali bi tisoč tovornjakov
Časa, da bi lahko še čakali na ohladitev, jim je zmanjkalo. Nezasnežena je ostala proga od Trikotne jase do cilja. »Malo belega je, ampak mi potrebujemo 40 centimetrov snega na 40 metrov širine v dolžini 700 metrov,« je pojasnil Vilar merila mednarodne zveze Fis. Ker so se snežni topovi te dni izkazali za neuporabne, je po Mariboru zakrožil predlog, da bi na progo sneg pripeljali s tovornjaki. »Tu pridemo do čiste matematike. Za to količino snega so številke neverjetne, po izračunu bi potrebovali tisoč tovornjakov.«
Če kdaj, potem bi lahko letos, ko ni gledalcev in ne tribun ter vse druge infrastrukture, cilj prestavili na višjo lokacijo, na Trikotno jaso. »Žal tudi to ne bi bilo v skladu s Fisovimi pravili, po domače rečeno, proga bi bila prelahka. Ravnina mimo koče Luka je preveč položna. Svetovni pokal temelji na pravilih glede zavojev, razdalje med koli, naklona in drugih reči. Če bi forsirali zgornjo situacijo, bi relativno hitro izgubili tekmo v Mariboru,« je pojasnil Vilar. In dodal, da obstajajo pravila na vseh področjih: »Tekmovalci morajo sedem dni pred naslednjo tekmo vedeti, kam bodo šli, ne morejo čakati do srede, četrtka, da jim rečejo, ne greste v Maribor, greste v Švico. Standarde svetovnega pokala je treba sprejeti.«
Snega ne premalo, ampak preveč
Zanimanje, da bi tekma odšla v tujino, je bilo menda veliko, saj Evropa ta čas težav s snegom nima. Niti Kranjska Gora, ki ima cilj na nadmorski višini sto metrov višje od veleslalomskega starta Maribora, jih nima. A Fisov snežni kontrolor Markus Mayr je ob obisku Podkorena ocenil: »Tokrat ni premalo, temveč preveč snega. Sneg je svež, z veliko zraka, mehek, odličen za smučanje, a ne za tekmovanje. Enostavno ni dovolj trdo. Zato se moramo dogovoriti, kako bodo progo utrdili v naslednjih dneh glede na vremenske razmere.«
Glavnino aktivnosti bodo začeli v ponedeljek. »Naredili smo natančen načrt, celo po urah, kaj moramo narediti do njegovega prihoda v sredo. Zadeve niso enostavne, vendar so rešljive. Žičničarji so že štiri dni teptali progo, brez tega bi seveda imeli velike težave. Na srečo se Kranjskogorčani že pripravljajo na Pokal Vitranc,« je dejal Vilar. Zatrdil je še, da bo tekmovanje spet končalo v zelenih številkah. Zgodovina pa govori, da se na Gorenjskem lahko nadejamo slovenskih uspehov. V Podkorenu sta zmagali Mateja Svet in Nataša Bokal, lani je za stopničke poskrbela Meta Hrovat…
