Mati treh otrok na sedež položi petlitrski kanister dezinfekcijskega sredstva, dva razpršilca in zaščitno obleko, teža vse te prtljage pa je najbolj zoprn dejavnik njene nove službe. Od junija, ko se je v Indiji končala stroga ustavitev javnega življenja, Kalavati dezinficira hodnike, pisarne in delovne površine v podjetjih in trgovinah. Strokovnjakinja za higieno je naziv njenega novega delovnega mesta, na katerem je za opremo sama morala odšteti 28 evrov, 20 odstotkov zaslužka ji za posredovanje strank pobere agencija, če jih najde sama, se mora v korist agencije odpovedati petim odstotkom. Kalavati je kljub temu zadovoljna, saj bi bila v nasprotnem primeru brezposelna – 23. marca, ko je indijski premier Narendra Modi napovedal popolno zaprtje javnega življenja, je morala z možem zapreti kantino, v kateri so se prehranjevali ljudje iz sosednjih pisarn tehnoloških, komunikacijskih in kemičnih podjetij. Na dan sta tako z možem zaslužila okoli 1000 rupij oziroma 11 evrov. Med pandemijo je v Indiji izgubilo delo okoli 100 milijonov ljudi, ženske je brezposelnost prizadela še bolj kot moške. Vzrok je tudi v tem, da večinoma delajo v gastronomiji, kozmetiki, negi in vzgoji, torej na področjih, ki jih je pandemija še posebej prizadela. Že prej so med vsemi zaposlenimi predstavljale le četrtino, med epidemijo se je ta delež še zmanjšal. Toda mnogi, ki so v času krize izgubili delo, so postali zelo iznajdljivi. Tako kot Kalavati so zaščitni higienski ukrepi in spremenjene delovne razmere marsikomu odprli vrata za drugačen poklic. Kalavati po novem zasluži okoli 500 rupij, torej 5,50 evra, kar je približno toliko, kolikor je znašal njen delež pri zaslužku v kantini.