Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) naj bi po naših informacijah nameravala prodati ustanoviteljske pravice Radia Študent (RŠ). Vodstvo ŠOU naj bi vodstvu RŠ predlagalo, da preko društva, ki bi ga ustanovili, sodelavci radio odkupijo kar sami, torej izvedejo nekakšen delavski odkup. Med sodelavci RŠ je sicer glavnina študentov. Odgovor vodstva radia v ŠOU pričakujejo v teh dneh. Če sodelavci RŠ tega ne bodo storili, naj bi ŠOU poiskal drugega kupca, s tem pa bi RŠ izgubil status študentskega programa posebnega pomena. V vsakem primeru naj bi se torej ŠOU poskušala odkrižati enega izmed svojih najstarejših zavodov.

Študentske poslance moti poročanje RŠ

ŠOU namreč v letošnji proračun ni umestil finančne postavke za RŠ. To pomeni, da ga ne namerava financirati. »Ne želimo komentirati posledic odločitev, ki še niso bile dokončno sprejete,« so zapisali. Proračun za letošnje leto še ni potrjen, študentski zbor ga je v prvem branju potrdil tik pred koncem lanskega leta. Druga obravnava sicer omogoča spremembe, a so te glede na stališče ŠOU manj verjetne. V svojem nadaljnjem sporočilu so namreč v ŠOU posredno potrdili uvodoma opisani scenarij, za prodajo RŠ pa naj bi se zavzemal tudi sam direktor ŠOU Andrej Klasinc.

Zapisali so, da so v težkem finančnem položaju, saj je epidemija okrnila obseg študentskega dela, ta pa je ključni vir financiranja študentskih organizacij. Še leta 2010 je imela ŠOU 7,6 milijona evrov prihodkov, letos računajo na 2,9 milijona evrov, v nadaljnjih letih naj bi utrpeli še »večmilijonsko škodo«. Zato so »prisiljeni v finančne reze in opustitev posameznih dejavnosti«, so zaključili ter dodali, da se pogovarjajo o nadaljnjem financiranju posameznih zavodov, tudi RŠ. Ohraniti pa želijo predvsem svoje osnovne dejavnosti.

Ob branju proračuna so sicer nekateri študentski poslanci kritizirali vsebinsko poročanje RŠ. »Težave imajo z novinarskimi prispevki, ki ne favorizirajo ustanovitelja in aktualnih poslanskih skupin. Motita jih kritično poročanje in demokratična opozicija,« so pojasnili v RŠ. Ustanovitelj ima sicer prek svojih članov v organih upravljanja zavoda vzvode, da vpliva na delovanje radia, financiranja pa ne sme pogojevati z osebnimi ocenami študentskih poslancev do uredniških odločitev.

RŠ je »kulturna ikona«

Zgroženi odzivi prihajajo iz vseh strani. V Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU menijo, da ŠOU poskuša zarezati »v eksistenco institucije, ki je v simbolnem smislu že davno prerasla raven, ko bi o njenem preživetju smela odločati vsakokratna sestava študentskega zbora«. Namero ŠOU so obsodili kot »absolutno nedopustno«. RŠ se je namreč vzpostavil ne le kot eden najbolj prodornih in angažiranih, temveč tudi vsebinsko najbolj kvalitetnih medijev. Njegovi sodelavci na meji prostovoljstva krpajo luknje, ki so zaradi krčenja kadrov nastale v ostalih medijih, so zapisali ter izpostavili, da je denimo raven poročanja o znanstvenih dognanjih s področja epidemiologije pogosto presegla raven, ki so jo dosegli mnogi finančno bolje stoječi mediji.

Tudi sodelavci ljubljanske fakultete za družbene vede so prepričani, da je RŠ ključnega pomena za raznolikost slovenske medijske krajine in demokratično javno sfero. Ustvarjalci programa odpirajo vprašanja, ki jih drugi mediji ne, in podpirajo radijske oblike, ki drugod izginjajo iz etra. Predvsem pa je RŠ valilnica medijskih ustvarjalcev. »Ustanovitelja RŠ zato pozivamo, da mu zagotovi dolgoročno stabilno financiranje, ki ga v nepredvidljivo situacijo ne bo pahnilo vsako leto znova,« so poudarili. Da je RŠ »kulturna ikona« in »valilnica novinarskih kadrov« z izjemno izobraževalno vlogo, so zapisali tudi v Društvu novinarjev Slovenije.