Prizadevanja za rešitev vnovičnega širitvenega zastoja bodo za portugalsko predsedstvo prioriteta, je zatrdil Silva v današnjem virtualnem pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov ob začetku portugalskega predsedovanja Svetu EU. Ob tem je dejal, da so "srečno predsedstvo, ker predsedujejo za Nemčijo in pred Slovenijo, ki sta prijateljski in zelo podobno misleči državi.

Začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo je eden od dosjejev, ki ga nemškemu predsedstvu ni uspelo uspešno končati. Državi sta opravili svoje delo, čas je, da to stori tudi EU, je poudaril portugalski minister in ob tem spomnil na to, da so morali v Skopju spremeniti celo ime države.

Silva je ob tem citiral besede nekdanjega britanskega premierja Harolda Macmillana, ki je nekoč na vprašanje novinarja, kaj je največji problem za načrte vlad, odgovoril: "Dogodki, dragi fant, dogodki." Kot je dejal Macmillan, so v politiki problem dogodki in ta položaj z Bolgarijo je eden takšnih dogodkov, je menil minister.

Zatrdil je, da je njegov namen govoriti z obema vladama, saj da je zelo pomembno pozorno poslušati drug drugega. "Ko to storiš, zlahka spoznaš, da obstaja skupen temelj, na katerem lahko delaš," je dejal.

Nemčija ob koncu svojega predsedovanja ni skrivala frustracij in nezadovoljstva zaradi bolgarske blokade začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo, ki preprečuje tudi napredek Albanije, saj zaradi tega nekatere druge članice nočejo podpreti začetka pogajanj s Tirano.

Bolgarija pri blokadi vztraja zaradi dvostranskih vprašanj v povezavi z jezikom in identiteto. Nemški državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth je novembra dejal, da ima Bolgarija težave z imenom Severna Makedonija - ime je država spremenila iz Makedonija v Severna Makedonija z zgodovinskim sporazumom z Grčijo - in z referenco na makedonski jezik, ki bi ga bilo treba po prepričanju Sofije opredeliti kot različico bolgarščine.

Širitveni proces Severne Makedonije in Albanije je bil tudi pred bolgarsko blokado dolgo v zastoju kljub večkratnim ocenam Evropske komisije, da sta državi izpolnili vse pogoje za začetek pristopnih pogajanj.

Oktobra 2019 voditelji članic unije odločitve o začetku pogajanj z državama niso sprejeli zaradi nasprotovanja Francije, Nizozemske in Danske, ki je izviralo zlasti iz njihovih notranjepolitičnih razlogov. Marca lani so nato članice le prižgale zeleno luč za pogajanja. Da bi tri skeptične države prepričala, naj podprejo začetek pogajanj s Skopjem in Tirano, se je unija dogovorila tudi o reformi širitvenega procesa.

Evropska komisija je v začetku julija lani pripravila osnutka okvirov za pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, ki opredeljujeta usmeritve in načela procesa. Zdaj so na potezi članice EU, ki morajo okvira potrditi. Tega zaradi bolgarskega veta ni mogoče storiti. Po potrditvi pogajalskih okvirov lahko predsedstvo skliče prvo pogajalsko konferenco, ki pomeni simbolni začetek pogajanj.