Ste že kdaj dopustovali na jadrnici ali jahti? Če ste pritrdili, potem dobro veste, da vsak meter v dolžino šteje trikratno. Utesnjenosti se namreč le stežka izognete. Razen seveda, če je vaše plovilo nadpovprečnih mer, kar pomeni tudi, da je zanj treba odšteti najmanj sedemmestni znesek v evrih. Naziv superjahta sicer velja za vse, ki so daljše od 24 metrov (takšnih so lani prodali 370), toda najprestižnejše v dolžino merijo še precej več, njihovi premožni lastniki pa praviloma poleti plujejo po Jadranskem morju, pozimi po Karibih.
Če vas je pot kdaj zanesla v Viareggio v Italiji, ste gotovo dobili občutek, da gre za običajno letovišče z razkošno marino. Toda to obmorsko mestece je še veliko več, v njem namreč že 200 let izdelujejo ladje, med tovrstnimi podjetji je tudi Benetti. »Dejansko izdelujemo igračke za odrasle, ki pa seveda stanejo ogromno. Projekt začenjamo z ničle, saj naročnik pri gradnji sodeluje od vsega začetka. Pogosto je vsem željam naročnika težko ustreči,« pravi direktor Benettija Vincenzo Poerio. Njihove stranke so praviloma milijonarji iz Rusije, Južne Amerike, Brazilije in Indije. »Gre za zelo zelo bogate ljudi, za katere cena plovila sploh ni pomembna. Vsem je skupno, da bodo plovilo uporabljali sami, blizu so jim visoke tehnologije, sodobno oblikovanje in luksuz,« še pojasnjuje Poerio.
Kupec zlate jahte bi bil neumen
Zgodba o domnevno najdražji jahti vseh časov je že v začetku mejila na tiste iz rubrike »saj ni res, pa je«. Poimenovali so jo History Supreme, njena cena naj bi bila 4,8 milijarde dolarjev. Kot kupca se je omenjalo malezijskega milijarderja Roberta Knoka, čigar premoženje je ocenjeno na 14,5 milijarde dolarjev. In kaj na njej naj bi bilo tako posebnega? Zanjo naj bi uporabili 100.000 kilogramov zlata in platine, glavno spalnico naj bi krasila stena iz meteorita in veličasten kip iz kosti tiranozavra. Pod le 30 metrov dolgo jahto naj bi se podpisal Stuart Hughes, ki je bil v preteklosti kreator najdražje obleke in najdražjega prenosnega telefona na svetu. Ko so na ogled postavili prve fotografije, so se oglasili pri izdelovalcu plovil Baia Yachts in dejali, da so jih ukradli z njihove spletne strani, jahto pa so s photoshopom samo oblekli v zlato barvo. »Le kdo verjame, da bi lahko bilo na jahti kar 100 ton zlata; kdor bi takšno plovilo kupil, bi moral biti resnično neumen,« so zapisali odgovorni pri podjetju Baia in tako samo potrdili govorice, da je celotna zgodba izmišljena.
Prav nič izmišljenega pa ni pri jahti Eclipse, katere naročnik je bil ruski milijarder Roman Abramovič. Za zaščito pred morebitnimi vsiljivci premore raketni sistem, je neprebojna, ima majhno podmornico, pristajališči za helikopterje, 24 kabin za goste, dva bazena in dvorano za ples. 162,5 metra dolgo jahto so mu pri podjetju Blohm+Voss v uporabo predali 9. decembra 2010, zanjo pa je odštel vrtoglavih 700 milijonov dolarjev. Za goste skrbi 70-članska posadka. Milijarderji sicer kar tekmujejo med sabo, kdo bo imel (naj)daljšo jahto, ta status pa od aprila 2013 pripada 180 metrov dolgemu plovilu Azzam, ki je v lasti Kalife bin Zajeda bin Sultana Al Nahjana, predsednika Združenih arabskih emiratov, za 605 milijonov dolarjev so jo zgradili pri Lürssen Yachts. Nekaj posebnega je njena najvišja hitrost 59 km/h, štirje motorji pa imajo skupno moč 35.048 kilovatov (47.000 KM). »Z gradnjo najdaljših jaht je podobno kot z gradnjo najvišjih zgradb. Gre za velik prestiž. Pred 15 leti je velika jahta v dolžino merila 45 metrov, danes pa vse praviloma merijo več kot 100 metrov,« pravi Craig Timm iz podjetja 4Yacht in dodaja, da zasebne jahte postajajo tako velike, da zanje v pristaniščih ni dovolj prostora. Kljub temu bo prihodnje leto nekaj posebnega, saj bo prvič zaplula s 183 metri dolžine nova rekorderka REV ocean v lasti norveškega poslovneža Kjella Ingeja Rokke, čigar fundacija ima enostaven cilj, da bi bili oceani spet zdravi. Del opreme bodo znanstvene vlečne mreže, sonarni sistemi, laboratoriji, učilnice in podmornica, ki se lahko potopi 6000 metrov globoko.
Z zasebnim letalom po kruh
Seveda prav vsi milijarderji nimajo želje, da bi imeli lastno jahto, in se raje odločijo za najem, ki pa ni poceni. Ime ji je Flying Fox, gradnja v Nemčiji je trajala tri leta, dokončali pa so jo letos. V dolžino meri 137 metrov, premore šest nadstropij z enajstimi kabinami, vsaka ima teraso s pogledom na morje. Nekaj posebnega sta komora za krioterapijo in 400 kvadratnih metrov velik bazen. Ni naprodaj, saj je namenjena čarterju, tedenski najem pa vas bo stal štiri milijone dolarjev. Prevoz s helikopterjem ali podmornico je vključen v ceno. Seveda imajo petični gostje tudi posebne želje. Tako si je na primer gost med križarjenjem po Italiji zaželel redko sorto japonske melone hokaido. Trajalo je šest dni, da so mu željo izpolnili. Zanimiva je tudi zgodba, ko so morali gostu med križarjenjem po Karibih postreči kruh iz natančno določene pekarne v New Yorku. »Najeli smo zasebno letalo in kruh gostu dostavili. A ni bilo poceni,« se spominja stevardesa. Neverjetna je zgodba, ko je gost ukazal, da mora biti kumara pri zajtrku narezana na natančno 10 milimetrov velike kose. »Uporabil sem ravnilo, da so bili vsi kosi primerno debeli,« se spominja kuhar.
Kako je z razkošnimi jahtami v Sloveniji? Pojem razkošje je treba jemati z rezervo, pri čemer zgornjo mejo vrednosti plovila predstavlja nekaj milijonov evrov. Med tistimi, ki imajo jahto registrirano v Sloveniji, so tudi Tihomir Krstič (Optika Clarus, v dolžino meri 24 metrov), Boštjan Šifrar (Sibo G, 24 metrov), Miha Jarc (Mijax, 22 metrov), Tomislav Jukič (Cardio Medical, 20 metrov) in Igor Akrapovič (Akrapovič, 18 metrov). Najdaljša je s 36 dolžinskimi metri v lasti družine Polič, a je stara že 30 let.
