Na tej strani se bomo posvetili predvsem slednjemu. Brstični ohrovt, kakršnega poznamo danes, je pravzaprav ena najmlajših vrst zelja. Pred komaj dobrimi sto leti so ga namreč vzgojili v okolici Bruslja. Zlasti v Angliji in Franciji mu zato pravijo bruseljski ohrovt, pri nas pa ga poznamo tudi pod starim imenom popčar. Prvotne vrste brstičnega ohrovta v prvem stoletju našega štetja omenja že Plinij, saj so ga tako zaradi okusa kot zdravilnih učinkovin čislali že stari Rimljani. V brstičih, ki uspevajo od septembra pa vse do do marca, je namreč dvakrat več beljakovin in nekoliko več ogljikovih hidratov kot v zelju, zato ima tudi večjo energijsko vrednost. Ker vsebuje vse pomembne aminokisline, je brstični ohrovt pomembna hrana pri shujševalnih dietah, njegove sestavine zmanjšujejo količino holesterola v krvi, pomemben je tudi pri preprečevanju arterioskleroze. Kot nalašč torej za čas po praznikih. Najokusnejši brstični ohrovt je tisti, ki na vrtu preživi zmrzal. To je namreč ena redkih vrst zelenjave in živil nasploh, ki je okusnejša, če jo pred pripravo zamrznemo, saj se del škroba v ohrovtu med tem postopkom spremeni v sladkor, kar naredi to bruseljsko zel še zlasti okusno. Za pripravo so najboljši majhni svetlo zeleni brstiči s stisnjenimi listi, ki ne smejo imeti rumenih madežev. Slednji bi pomenili, da je brstič star, takšen pa bo med kuhanjem oddajal neprijeten vonj po žveplu, okus bo grenak. Kuhamo ga na hitro in v odkriti posodi, saj se koncentracija žveplovih plinov sicer poveča in se širi neprijeten vonj. Brstični ohrovt lahko uporabimo svež ali kuhan za solato, dodamo ga v enolončnice, lahko ga cvremo ali celo paniramo, kar je v naših koncih redkejša praksa. Ljubitelji te zelenjave prisegajo, da je ohrovt najboljši pečen v ponvi ali pečici, in sicer tako, da se tvorijo rjave zapečene lise, ki dajo tej sicer na videz pusti jedi odličen okus. Dopolnimo ga lahko s parmezanom in pinjolami, kakor svetuje tokratni recept, zapriseženi mesojedci pa prerezanega popražijo v ponvi skupaj s koščki pancete ali pršuta, pinjolami in rozinami. Z brstičnim ohrovtom se sicer dobro ujamejo pršut, panceta, šunka, slanina, celo sardelni fileti in sok pečenke, prav tako tudi maslo, sir, smetana, drobtine, gobe, čebula, gorčica, grenivke in limone, kostanji, orehi, paprika, pinjole in trdo kuhana jajca. Marsikaj od tega se po minulih praznikih tako in tako valja po hladilniku…

BRSTIČNI OHROVT S PARMEZANOM IN PINJOLAMI

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

500 g očiščenega brstičnega ohrovta,

1 žlico balzamičnega kisa ali limonovega soka,

2 žlici pinjol ali orehov ali mandljev,

1 pest parmezana

2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja,

morska sol, sveže zmlet poper

1 šopek peteršilja

PRIPRAVA

1. Opran in očiščen ohrovt narežemo na polovice. Veliko ponev z debelim dnom dobro segrejemo in vanjo vlijemo olje. Ko se to dobro segreje, dodamo ohrovt in ponev pretresemo, da se dobro razporedi. Idealno je, če vsak ohrovt leži s prerezano stranjo navzdol. Ponev na srednjem ognju pustimo 5 do 8 minut in pri tem ne mešamo! Ohrovt se mora zapeči, da dobi rjavo, karamelizirano skorjico.

2. Solimo in popramo ter pomešamo z leseno lopatko. Pražimo jih še naprej približno 6 do 8 minut in vsakih nekaj minut pomešamo, da se rjava skorjica naredi z vseh strani, znotraj pa se ohrovt zmehča.

3. Ponev odstranimo z ognja in primešamo kis, nato pa še zdrobljene ali cele pinjole, ki jih lahko nadomestimo z zdrobljenimi orehi ali mandlji. Naj se na preostali vročini med ohrovtom enakomerno popražijo (če ima ponev pretanko dno, jo moramo še malo segrevati). Pri tem pinjole mešamo, da se ne prismodijo. Takoj ko so pinjole popražene, vsebino ponve razdelimo na ogrete krožnike in posujemo z nastrganim parmezanom in sesekljanim peteršiljem. Postrežemo še vroče.

Čas priprave in kuhanja: 20 minut

LAHKA ZELJNA JUHA

Potrebujemo

500 g belega zelja,

3 korenčke,

1 koren peteršilja,

2 krompirja,

1 čebulo,

1 strok česna,

1 žlico paradižnikove mezge,

1 ščep majarona,

morsko sol, sveže zmlet poper,

1 žlico oljčnega olja.

Priprava

Zelje dobro očistimo in narežemo na manjše kocke. Krompir olupimo in narežemo na manjše kocke, korenček in peteršilj ostrgamo in narežemo na kolobarje. Čebulo in česen ločeno drobno sesekljamo. Čebulo v velikem loncu popražimo na olju, ko postekleni, dodamo česen. Ko ta zadiši, dodamo narezano zelje, korenček in peteršilj. Malo popražimo, nato dodamo še krompir, paradižnikovo mezgo in majaron. Solimo, popramo, zalijemo s toliko vode, da so vse sestavine dobro pokrite, in kuhamo 20 minut oziroma toliko, da se vse sestavine zmehčajo, zlasti peteršilj in korenček.

AJDOVA KAŠA Z GRAHOM IN SIROM

Potrebujemo

300 g graha,

2 korenčka,

2 žlici masla,

2 dl ajdove kaše,

3 žlice oljčnega olja,

1 šopek peteršilja,

morsko sol, sveže zmlet poper,

80 g gorgonzole.

Priprava

Peteršilj sesekljamo. Gorgonzolo narežemo na drobne koščke. Korenček ostrgamo, narežemo na majhne kocke in skuhamo v majhni količini vode. Grah ločeno skuhamo v pokriti posodi v malo vode, dodamo maslo in odstavimo. Pristavimo 6 dl hladne vode, vanjo stresemo ajdovo kašo in jo v pokriti posodi kuhamo. Ko se napne in zmehča, jo odstavimo in prelijemo z oljčnim oljem. Dodamo sol in kašo s posodo vred dobro pretresemo. Dodamo sesekljan peteršilj, korenček in grah ter še vročo kašo stresemo na krožnike in priložimo ali primešamo kocke sira.