Kadar koli protestniki v neki državi vdrejo v poslopje parlamenta, je to znak najresnejše politične krize. Včeraj se je zgodilo v Združenih državah.

V kongresu so ravno dobro začeli preštevanje elektorskih glasov in potrjevanje rezultatov predsedniških volitev, ko so privrženci predsednika Donalda Trumpa prestopili varnostne ograde pred poslopjem, kjer že pripravljajo oder in vse drugo za predsedniško prisego Joeja Bidna. Prebili so se na stopnice pred vhodom v kongresno palačo ter nato tudi vstopili vanjo in zakorakali do znamenite rotunde. Zasedanje obeh domov kongresa so prekinili, senatorjem in kongresnikom je varnostna služba po poročanju CNN svetovala, naj se skrijejo za stole, v predstavniškem domu so kongresnikom delili plinske maske, pred vhodom v poslopje je prišlo do oboroženega incidenta, ena oseba je zaradi strelnih ran umrla. Sprva so ameriški mediji poročali o v prsi ustreljeni ženski, kasneje pa še o treh drugih smrtnih žrtvah.

Kmalu zatem se je začela evakuacija. Med prvimi so sodeč po poročilih ameriških medijev odpeljali podpredsednika Mika Pencea. Na eni od fotografij je videti nekoga, ki sedi na sedežu predsedujočega senatu, kar pomeni, da so se Trumpovi privrženci prebili do osrčja dvorane enega od domov kongresa. Županja prestolnice Muriel Bowser je nekaj pred tretjo uro popoldan razglasila policijsko uro z začetkom ob 18. uri. Proti Kapitolskem griču in bližnjem parku so prihajale policijske okrepitve, prišlo je do prerivanja s protestniki.

Trump podžgal protestnike

Trumpovi privrženci so se včeraj v Washingtonu zbrali na poziv predsednika, ki ne prizna volilnega poraza in je od svojih zaveznikov, tudi od podpredsednika Pencea, še danes zahteval, naj preprečijo potrditev Bidnove zmage v kongresu. Pred začetkom skupnega zasedanja senata in kongresa je Trump svoje privržence tudi nagovoril z besedami nepopustljivosti, ki so gotovo prispevale k nasilju. »Kadar gre za krajo, poraza ne priznaš! Naša država ima dovolj in tega ne bo več trpela,« je rekel Trump v več kot uro dolgem govoru, med katerim je preštevanje glasov po predsedniških volitvah 3. januarja označil za »eksplozijo sranja«.

Kmalu zatem se je v kongresu začela seja, ki običajno pomeni precej formalno svečanost, letos pa je bilo že prej jasno, da ne bo tako. Na skupnem zasedanju obeh domov, ki mu je predsedoval Pence, so začeli potrjevati rezultate volitev. Še prej pa je Pence poslal sporočilo, ki ga predsednik ni želel dobiti. Trump je namreč ves čas trdil, da lahko Pence v svoji vlogi predsedujočega zasedanju prepreči potrditev volilne zmage Bidna. Pence pa je pred začetkom zasedanja objavil pismo, v katerem je med drugim zapisal: »Po moji skrbni presoji me prisega, da bom branil in spoštoval ustavo, omejuje, da bi si enostransko prisvojil pooblastilo odločanja o tem, katere elektorske glasove naj upoštevamo in katerih ne.« Potem ko je bil štiri leta zvest Trumpov politični pribočnik, je bil zaradi tega pisma Pence prav ob koncu štiriletnega mandata hitro deležen predsednikove kritike. »Mike Pence ni imel poguma, da bi storil, kar bi moral za zaščito naše države in ustave, da bi dal zveznim državam priložnost potrditi popravljena dejstva, ne napačnih in goljufivih..!« je zapisal na twitterju.

Tudi McConnell končal sodelovanje

Na skupnem zasedanju kongresa so volilne rezultate začeli potrjevati po abecednem redu držav in prav daleč niso prišli. Najprej so potrdili zmago Trumpa v Alabami. Potem njegovo zmago na Aljaski. Kot tretja je prišla na vrsto Arizona, kjer je zmagal Biden, a Trump trdi drugače. Njegovi politični zavezniki v kongresu so zato rezultatu ugovarjali in sledili sta dve uri za obravnavo pritožbe ločeno v predstavniškem domu in kongresu. Tu pa je Trumpu pokazal, da zdaj ne bo igral po njegovem diktatu, še en republikanski veljak, ki je štiri leta pomagal izvajati predsednikove politike in mu javno ni obračal hrbta: vodja republikanske večine v senatu Mitch McConnell. »To bo moj najpomembnejši glas,« je rekel. Dejal je, da so svoje povedali volilci, zvezne države in sodišča, na katerih je Trumpova ekipa izgubila kakšnih šestdeset ugovorov volitvam. »Ne moremo se razglasiti za volilno komisijo na steroidih… Če zavrnemo te rezultate, bomo naredili trajno škodo republiki,« je rekel McConnell, čigar soproga je v Trumpovi vladi ministrica za transport.

Zvrstilo se je še nekaj govorcev. Potem so zaradi dogodkov sejo prekinili. Nekateri kongresniki so pozivali Trumpa, naj svojim privržencem reče, naj se iz kongresa umaknejo. Trump jih je prek twitterja potem res nagovoril. Zapisal je, naj ostanejo mirni in spoštujejo policijo v kongresu. In naj ne bodo nasilni. Dve uri po vdoru v kongres pa jim je povedal še, naj iz palače ameriške demokracije odidejo, ob tem pa dodal, da so mu ukradli volitve in da razume ljudi, ki so zaradi »kraje« jezni.

Kritiki opozarjajo, da je Trump z govorom sicer pomagal k umiritvi izgredov, a hkrati dolil dodatnega olja na ogenj, ki bi lahko privedel do podobnih izbruhov. Izpostaviti velja tudi, da je Trump protestnike pozval k umiku šele po govoru Joeja Bidna. »Naša demokracija je pod napadom, kot ga še ni bilo, napadom na vladavino prava in predstavnike ljudstva,« je povedal Biden. »Ti prizori ne predstavljajo tega, kar smo, to je kaos in mora se končati zdaj (...) To ni protest, ampak vstaja.«

Na prizorišče je medtem naposled prišlo večje število policistov, že pred tem pa se je Kapitol počasi pričel prazniti. Tudi sicer je mnoge razburilo, kako slab je bil policijski odziv na zavzetje hrama ameriške demokracije.

Napadalcem grozi do deset let zaporne kazni

Ameriška policija išče podpornike predsednika ZDA, ki so nasilno vdrli v poslopje ameriškega kongresa. Po poročanju ameriške televizije Fox News napadalcem na kongres grozi do 10 let zaporne kazni. Doslej so aretirali 68 ljudi. Šef policije Washingtona Robert Contee je na današnji novinarski konferenci dejal, da so v sredo in danes zjutraj aretirali skupaj 60 moških in osem žensk, pri čemer je le ena oseba iz prestolnice.

Potrdil je, da so med napadom umrle štiri osebe. Identificiral je 35-letno veteranko ameriških zračnih sil Ashli Babbitt iz Marylanda, ki jo je ustrelil kongresni policist. Gre za pripadnico gibanja teorije zarote QAnon, ki podpira Trumpa. Contee je dodal, da sta umrla še 50- in 55-letni moški ter 34-letna ženska, vendar zaradi nedoločenih zdravstvenih težav in ne zaradi strelnega orožja.

Ameriška policija ima sicer pri iskanju napadalcev na voljo bogato zalogo njihovih fotografij, s katerimi obiskuje hotele, restavracije, postaje, letališča in iščejo napadalce na kongres. "Vse bomo identificirali in našli, Vsak bo odgovarjal," je zagotovil Contee.

Trumpovi podporniki, ki med napadom na kongres niso nosili zaščitnih mask, saj med njimi velja prepričanje, da novi koronavirus ne obstaja, so se po vdoru v kongresno palačo množično fotografirali in posnetke objavljali na družbenih medijih.

Užaloščeni, ogorčeni in zaskrbljeni svetovni voditelji

Dogajanje v Washingtonu so z zgražanjem pospremili številni svetovni državniki. »Verjamem v moč ameriških institucij in demokracijo,« pa je na twitterju zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da se že veseli sodelovanja z novoizvoljenim predsednikom ZDA Bidnom.

Britanski premier Boris Johnson je ocenil, da se v kongresu dogajajo sramotni prizori. ZDA so po njegovem mnenju simbol demokracije v svetu, zato je ključno, da pride do mirnega prenosa oblasti.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Berlinu dejala, da je »žalostna in jezna«. Po njeni oceni je za vdor odgovoren tudi Trump. »Globoko obžalujem, da predsednik Trump vse od novembra in še včeraj ni priznal poraza,« je dejala Merklova in poudarila, da so »dvomi v izid volitev ustvarili ozračje, v katerem so se lahko zgodili sredini dogodki«.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dogajanje opisal kot napad na demokracijo. »Kar se je zgodilo v Kapitolu, ni ameriško,« je dodal.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval h končanju nasilja, je sporočil njegov govorec Stephane Dujarric. »V takšnih okoliščinah je pomembno, da politični voditelji predstavijo svojim privržencem potrebo po tem, da se izognemo nasilju, obenem pa izpostavijo pomen spoštovanja demokratičnega procesa in vladavine prave,« je sporočil Guterres.

Vdor v kongres je močno obsodil tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu. Poudaril je, da mu je bila ameriška demokracija vedno navdih, nasilje v sredo pa je popolno nasprotje teh vrednot.

Kanadski premier Justin Trudeau je medtem tvitnil, da je bil incident napad na demokracijo. Turško zunanje ministrstvo pa je izrazilo prepričanje, da bodo ZDA odgovorno rešile notranjepolitično krizo.

Iran je ocenil, da incident kaže na ranljivost zahodne demokracije. »Kar smo videli v ZDA v sredo zvečer in danes, kaže predvsem, kako krhka in ranljiva je zahodna demokracija,« je povedal predsednik Irana Hasan Rohani.

Kitajska pa je ZDA v prvem odzivu zaželela, da se bodo hitro vrnile k miru, stabilnosti in varnosti. »Verjamemo, da si ameriško ljudstvo želi varnosti in miru, predvsem med pandemijo,« je danes povedala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Hua Chunying. Tiskovna predstavnica je ob tem potegnila še vzporednico s protesti v Hongkongu, saj da so tudi tam vdrli v parlament, vendar je policija vedno ravnala profesionalno. S tem je posredno opozorila na to, da so v vdoru v kongres umrli štirje ljudje.

Rusija pa je v odzivu izpostavila, da sta za delitve v ameriški družbi in izgrede v Washingtonu kriva zastarel ameriški volilni sistem, ki ne ustreza demokratičnim standardom, in politizacija medijev. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova je vdor Trumpovih podpornikov v kongres označila za notranjo zadevo ZDA, za katero pa je kriv ameriški sistem.

Dogodke v Washingtonu obsodil tudi slovenski politični vrh

Na dogajanje v ZDA so se odzvali tudi slovenski politiki. »Upamo, da je ameriška demokracija trdna, trdno zakoreninjena in bo premagala to krizo. Demokracija predpostavlja miren protest, a nasilje in grožnje s smrtjo – z leve ali desne – so VEDNO napačni,« je v angleščini tvitnil premier Janez Janša, pri čemer pa si je del tvita izposodil pri republikanskem senatorju Tedu Cruzu.

Predsednica SD Tanja Fajon napad na Kapitol vidi kot napad na demokracijo, prizore iz Washingtona pa označila za šokantne. »Rezultate demokratičnih volitev je treba spoštovati,« je tvitnila.

»Današnji prizori, ki prihajajo iz Washingtona, so zelo zaskrbljujoči, saj kažejo sliko nasilja, ki ogroža temeljne demokratične vrednote. Podpiramo vsa prizadevanja za spoštovanje rezultata na svobodnih in demokratičnih volitvah in miren ter zakonit prenos oblasti,« pa je v angleščini zapisal predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je prizore v ameriški prestolnici primerjal kar s tistimi iz trilogije filmov Christopherja Nolana o Batmanu. »Nazadnje sem nekaj podobnega videl v Batman: The Dark Knight Rises. Ampak ne bodimo presenečeni, Trump ni le citiral Banea(!), pač pa 4 leta tlakoval pot tej norosti. Na srečo je tole danes njegov labodji spev. Lekcija pa je, da ne smemo nikoli ničesar več imeti za samoumevno.«

»Obsojam napad na simbol ameriške demokracije. Obsojam vsakršno nasilje. Politiki se moramo z vso odgovornostjo zavedati posledic svojih ravnanj. Biti moramo povezovalni in ne razdiralni. Spodbujati moramo strpnost, ne sovražnost,« pa je poudaril slovenski predsednik Borut Pahor. »Zaupam v demokracijo in poudarjam pomen trdnosti njenih institucij, vključno z volitvami kot temeljem demokracije,« je še dejal Pahor, spričo sredinega nasilja pa izrekel sožalje voditeljema obeh domov kongresa in tudi svojcem žrtev.

MZZ: Gre za nedopusten napad na steber ameriške demokracije

Ministrstvo za zunanje zadeve je prizore nasilja iz kongresne palače v Washingtonu, kamor so v sredo vdrli podporniki predsednika Trumpa, označilo za pretresljive. »Gre za nedopusten napad na steber ameriške demokracije, njene inštitucije in vladavino prava,« so sporočili. »Mirno zbiranje je v demokratičnih družbah legitimno, zavržno pa je sleherno nasilje ali pozivanje k nasilju. Globoko obžalujemo izgubo človeških življenj. Z besedami, predvsem pa dejanji, je potrebno sedaj prispevati k skupnemu dialogu,« so še sporočili z ministrstva, kjer dodajajo, da vseskozi pozorno spremljajo dogajanje v ZDA.

Obenem so izrazili globoke simpatije do prijateljskega in zavezniškega ameriškega naroda. Poudarili so, da so ZDA država z močno in dolgo demokratično tradicijo, ameriški kongres pa je ne glede na nasilne dogodke potrdil predsedniško zmago Joeja Bidna. »Prepričani smo, da bo prenos oblasti in iskanje odgovorov na širše družbene izzive potekal ob polnem upoštevanju visokih demokratičnih načel,« so zapisali na ministrstvu, kjer se veselijo sodelovanja z novo ameriško administracijo in nadaljevanja strateškega dialoga na vseh ravneh, ki krepi medsebojno zaupanje in je v dobrobit obeh držav.

ZDA Donald Trump Mike Pence kapitol senat nemiri izpostavljamo