Čeprav je imel selektor Ljubomir Vranješ med 17 igralci tokrat na razpolago kar štiri organizatorje igre (Dean Bombač, Domen Makuc, Staš Skube, Rok Ovniček), se je odločil, da bo na tribuni leta 2007 zgrajene sodobne dvorane Topsportcentrum z zmogljivostjo 3500 gledalcev pustil levokrilnega Tadeja Mazeja. To je pomenilo, da je pustil na levem krilu le Darka Cingesarja (Trimo Trebnje), med njegovo šestnajsterico pa je bil poleg člana Trima iz Trebnjega le še en igralec iz slovenskega kluba (debitant Miljan Vujović/Celje Pivovarna Laško) in kar 14 »legionarjev« iz tujih klubov. Pri gostiteljih je manjkal prvi zvezdnik Luc Steins, ki si je 25-letnega organizatorja igre po poškodbi Nikole Karabatića in »košarici« Slovenca Sebastiana Skubeta nesramno bogati Paris Saint-Germain sposodil od francoskega kluba Toulouse. Steins bi moral igrati za PSG že na nedavnem sklepnem turnirju najboljše četverice v evropski ligi prvakov v Kölnu, a je tik pred zdajci zbolel za koronavirusom, na dvoboju s Slovenci pa je družino Steins zastopal le njegov mlajši brat Ivo, ki med okužbo skrbi zanj.
Aprila 2019 je bila Nizozemska prav v Almereju na pragu odmevnega uspeha proti Sloveniji v kvalifikacijah za EP 2020, saj je sedem minut pred koncem vodila s 26:24. A po delnem izidu 3:0 so si Slovenci priigrali minimalno zmago, potem ko je Blaž Janc – z devetimi goli prvi strelec tekme - minuto pred koncem v predmestju Amsterdama zadel za končnih 27:26, kar je bilo tudi prvo in sočasno zadnje vodstvo za ekipo, ki jo je vodil selektor Veselin Vujović. Iz takratne slovenske reprezentance je bila tokrat na igrišču polovica igralcev (osem), pri gostiteljih pa kar enajst, med njimi tudi Jeffrey Boomhouwer in Ephrahim Jerry, ki sta pred slabima dvema letoma dosegla več kot polovico (14) od skupno 26 golov za Nizozemsko.
Neugodna domača obramba 5-1 in slab odziv slovenskega napada sta bila glavna razloga, da so tokrat gostitelji sredi prvega polčasa vodili že s plus štiri (10:6), pri čemer sta brata Kay in Jorn dosegla skupaj dosegla kar sedem golov. V nadaljevanju je ekipa 48-letnega selektorja, Islandca Erlingurja Richardssona, ki je na tem položaju od leta 2017 (nedavno je podaljšal pogodbo do 2022), pred tem pa je bil na klubski ravni trener nemške ekipe Füchse Berlin (z njo je 2016 slavil na klubskem SP v Katarju), malce popustila in neprepričljivi Slovenci so v 26. minuti izenačili na 12:12. Toda končnica prvega polčasa je spet pripadla gostiteljem, ki so na glavni odmor odšli z minimalno razliko (15:14).
Toda drugi polčas obračuna v najmlajšem mestu na Nizozemskem z zdaj okoli 210.000 prebivalci (nekoč je ležalo na morju, a so ga nato izsušili) je suvereno pripadel Slovencem, ki so v manj kot šestih minutah naredili delni izid 6:0 in povedli z 20:15. Tudi v nadaljevanju je vedno bolj prihajala do izraza očitna kakovostna razlika med reprezentancama, kar se je pokazalo tudi na semaforju. Prednost v korist gostov je venomer bolj naraščala in – po tem, ko je domači selektor neuspešno poskušal z igro 7 na 6 in je zamenjal vratarja s sedmim igralcem v polju – je sedem minut pred koncem prvič dosegla rekordnih dvanajst golov (31:19). Zato je lahko slovenski selektor Vranješ v končnici ponudil priložnost tudi mladima Miljanu Vujoviću in Domnu Makucu, ki sta tako zabeležila prvi uradni nastop v reprezentančnem dresu.