V torek je imel ustanovno sejo novi venezuelski parlament s poslanci, ki so bili izbrani na rednih volitvah 6. decembra, ki so jih glavne opozicijske stranke bojkotirale. Volitev se je udeležilo manj kot 30 odstotkov upravičencev, z očitno manipulacijo volilne zakonodaje pa je zmagala vladna koalicija z imenom Veliki patriotski pol Simon Bolivar – GPPSB. Dobila je 253 od 277 poslanskih sedežev, se pravi več kot 90 odstotkov. Na torkovi ustanovni seji so izvolili za novega predsednika parlamenta nekdanjega ministra za informacije, psihiatra Jorgeja Rodrigueza, ki je tesen sodelavec predsednika Nicolasa Madura in brat podpredsednice države Delcy Rodriguez.

Vprašljiv pravni izgovor za tujino

Maduro je tako iz strukture oblasti izločil glavne opozicijske stranke, ki so imele v prejšnjem mandatu parlamenta (2015–2021) kvalificirano večino in ki so na tej podlagi januarja 2019 razglasile vodjo parlamenta Juana Guaidoja za začasnega predsednika države z utemeljitvijo, da so bile predsedniške volitve leta 2018 prevara. Od torka pa Guaido ni več poslanec ali predsednik parlamenta in potemtakem naj ne bi bil več niti začasni predsednik države. Prav tako nima več poslanske imunitete, s čimer se odpira možnost za njegovo aretacijo in sojenje zaradi »izdaje domovine« oziroma sodelovanja z ameriškim imperializmom, s čimer so mu že večkrat zagrozili vladni prvaki in državni tožilec. »Sprava da, vendar brez amnezije. Oprostitev da, vendar brez pozabe. Obstajajo zločini, ki jih ni mogoče odpustiti, obstajajo zločini, ki jih je treba plačati,« je opozoril novi predsednik parlamenta.

Guaido se je poskušal takoj po volitvah zavarovati pred tem s sprejemom sklepa v stari sestavi parlamenta, da se temu podaljša mandat še za leto dni oziroma do »novih poštenih volitev, ki bi jih nadzorovala mednarodna skupnost«. Glavni namen take odločitve, ki je sicer ne odobravajo vsi člani opozicije, je ponuditi pravni izgovor državam in mednarodnim organizacijam, da ohranijo priznanje Guaidoja za začasnega predsednika Venezuele. To so storili Washington in številne latinskoameriške države, ne pa tudi Evropska unija.

Evropska unija brez soglasja

Večina članic EU sicer ne priznava legitimnosti novoizvoljenemu parlamentu, vendar ne obstaja soglasje o nadaljnjem priznanju Guaidoja za začasnega predsednika države. Možnost za dosego enotnega stališča vidi visoki predstavnik za zunanje zadeve EU Josep Borrell v tem, da se Guaidoja obravnava kot zadnjega venezuelskega visokega funkcionarja, izbranega na demokratičnih volitvah. Pri tem ne gre le za varovalko pred njegovo aretacijo niti za retorično politično vprašanje. Priznanje takšnega statusa bi namreč pomenilo, da je Guaido kot začasni predsednik države edini pristojen za upravljanje venezuelskega premoženja v državah, ki ga priznavajo. V zvezi s tem premoženjem, ocenjenim na več deset milijard dolarjev, pa je minuli konec tedna v ameriškem časniku Washington Post izšel članek o domnevnih korupcijskih dejanjih tesnih sodelavcev Guaidoja, s čimer se njegov politični položaj na mednarodnem prizorišču maje in se povečuje razhajanje opozicijskih veljakov doma.

Maduro pa si je z novoizvoljenim parlamentom podredil vse tri veje oblasti. Vse kaže, da je njegov poglavitni namen zagotoviti si dovolj trdno politično pozicijo za nadaljnja pogajanja ne le z domačo opozicijo, temveč tudi z novo ameriško administracijo. Joe Biden za zdaj ne namerava opustiti Trumpovih ekonomskih sankcij proti Venezueli, napovedal pa je možnost pogajanj.