Težko se je znebiti občutka, da se v takšnih in drugačnih športnih debatah, v zadnjem času celo vse pogosteje, na določene športne panoge gleda s prezirom. Češ da ta ali ona pa res ne zanima nikogar. Pri čemer se mednje uvrstijo tudi številne takšne, ki so v določenih delih sveta pri vrhu priljubljenosti, v drugih pa komajda prisotne. Zagotovo je tipičen tak primer tudi – pikado. Marsikdo ga denimo označuje za gostilniški šport, pri tem pa ne vidi ur in ur treningov, ki ga vanj vložijo tisti, ki se z njim ukvarjajo poklicno. Da, poklicno – če je merilo priljubljenosti in konkurenčnosti v določenem športu zagotovo tudi (ali še posebno) denar, ki se v njem obrača, je pikado zelo resna zadeva, saj se z njim poklicno ukvarja ogromno športnikov. Ki od njega tudi (zelo) lepo živijo.
Vzemimo za primer samo ta hip najbolj izpostavljenega igralca pikada na svetu, svežega svetovnega prvaka organizacije PDC (Professional Darts Corporation), Valižana Gerwyna Pricea, ki se je s tem nazivom prvič v karieri okitil pred dnevi (mimogrede: svetovni prvak v pikadu je vselej okronan kot prvi v novem letu, svetovno prvenstvo pa je edino, ki poteka v dveh koledarskih letih, nazadnje od 15. decembra 2020 do 3. januarja 2021). Price je namreč za zmago prejel okroglih 500.000 britanskih funtov oziroma 553.212 evrov, njegov nasprotnik in poraženec v finalu Škot Gary Anderson pa je prejel vse prej kot skromnih 200.000 funtov (221.285 evrov). Samo za primerjavo: v pri nas zelo priljubljenih smučarskih skokih je zadnji zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala, ko so sezono še izvedli v celoti (2018/19), Japonec Rjoju Kobajaši, v fantastični sezoni, v kateri je zmagal na kar 13 tekmah, po podatkih spletne strani Mednarodne smučarske zveze (FIS) skupno zaslužil 233.150 evrov. Pri čemer gre za celotno sezono, pri omenjenem dogodku v pikadu pa le za enega (resda največjega) od številnih turnirjev z bogatimi nagradnimi skladi.
Najhujši pritisk v življenju
Pa da ne bomo samo o denarju – Gerwyn Price je v konkurenci 96 igralcev pikada iz rekordnih 29 držav udeleženk z zmago postal sploh prvi Valižan, ki je v 28 letih, kolikor tekmovanje poteka pod okriljem PDC, osvojil naslov svetovnega prvaka in s tem pokal Sida Waddlla; ta nosi ime po legendarnem komentatorju, ki je umrl leta 2012. Na turnirju je bil v vlogi tretjega nosilca, po ne najbolj prepričljivem začetku pa je najbolj prepričljivo zmago, 7:3 v nizih proti omenjenemu Garyju Andersonu, dosegel ravno v finalu; pa čeprav je imel še nekoliko boljše povprečje treh puščic (100,92:100,08) v polfinalnem dvoboju proti Angležu Stephenu Buntingu. Je bil pa Price na vseh dvobojih višje postavljeni igralec, saj se je drugi nosilec in lanski svetovni prvak Škot Peter Wright poslovil že v tretjem krogu, medtem ko je prvi nosilec in s tremi naslovi svetovnega prvaka najtrofejnejši aktivni igralec Nizozemec Michael van Gerwen polom doživel v četrtfinalu, v katerem ga ja Anglež Dave Chisnall »razbil« s 5:0.
»Težko sploh govorim, ta zmaga mi pomeni vse na svetu. V življenju še nisem čutil večjega pritiska, a se je izšlo,« je po finalnem dvoboju v znameniti londonski Alexandra Palace, v kateri svetovno prvenstvo prirejajo od leta 2007, povedal Gerwyn Price. Štirinajsta izvedba na ikoničnem prizorišču je zaradi znanih razmer sicer prvič potekala brez gledalcev in bila zato oropana vsakoletnega izjemnega vzdušja, s katerim se lahko primerja le redko kateri športni dogodek, izjema je bil le prvi dan, ko v veljavi še ni bilo najstrožjih ukrepov britanske vlade in si je uvodne dvoboje lahko ogledalo tisoč gledalcev.
V ragbiju bi lahko dosegel več
Sicer pa je Gerwyn Price, ki je zmago na svetovnem prvenstvu posvetil svoji pokojni mami, eden izmed primerov zares redkih športnikov, ki so jim uspeli izjemni prehodi iz enega športa v drugega. Do leta 2014 se je namreč resno ukvarjal z ragbijem, še enim športom, ki v marsikaterem delu sveta spada med najpriljubljenejše, v drugih pa je skoraj neobstoječ. »Tehnično je bil 'Gezzy' odlično podkovan igralec, njegov način igranja je bil vrhunski. Vseskozi sem imel občutek, da bi lahko dosegel veliko stvari, sploh ko vidim, komu vse je uspelo, a zares pravi preboj mu v ragbiju ni uspel. Bil pa je uspešen, a to bi bil lahko v čisto vsakem športu, ker je naravno nadarjen in izjemno tekmovalen,« je med drugim o Priceu kot igralcu ragbija povedal legendarni valižanski ragbist Mark Ring, ki se tudi spominja Priceovih začetkov v pikadu. »Med igranjem za zabavo je njegovo nadarjenost opazil eden izmed njegovih prijateljev in ga prepričal, da se začne s pikadom resneje ukvarjati. Ko je tudi sam spoznal, da je nekaj na tem, se je leta 2014 odločil ragbijske čevlje pospraviti v kot, sam pa sem ga podprl in že takrat napovedal, da bo nekoč svetovni prvak,« je še dodal Ring.
In če se za konec spet vrnemo k denarju – Price ni nikdar skrival, da se je za poklicno pot v pikadu odločil prav zaradi tega. »Vedel sem, da sem dovolj dober, da lahko z zasluženim denarjem preživljam svojo družino, o zmagah na turnirjih pa nisem razmišljal. A ko so te prišle, sem jih hotel več in več,« zdaj, po skupno več kot poldrugem milijonu samo s turnirskimi nastopi zasluženih evrov, pravi Price, tudi novopečeni vodilni na svetovni lestvici.
