V torek so v Sloveniji opravili 22.194 hitrih in PCR testov na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 3354 okužb, kar je največ doslej in 853 primerov več kot v ponedeljek. Opravili so 6956 PCR testov (990 več kot v ponedeljek) in 15.238 hitrih antigenskih testov (2293 manj kot v ponedeljek). Pozitivnih je bilo 2602 oz. 37,4 odstotkov PCR testov (9,24 odstotne točke več kot v ponedeljek), in 752 oz. 4,9 odstotka hitrih testov (0,2 odstotne točke več kot dan prej). Delež potrjenih okužb med vsemi izvedenimi testi je bil v torek 15,1-odstoten. Umrlo je 31 covidnih bolnikov. V bolnišnicah se zdravi 1177 covidnih bolnikov, od tega 182 na oddelkih za intenzivno terapijo. V domačo oskrbo so v torek odpustili 106 covidnih bolnikov, dva manj kot v ponedeljek.

Epidemiološko najbolj obremenjena regija ostaja Posavje. Po podatkih za ponedeljek je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužb na 100.000 prebivalcev v tej statistični regiji znašalo 1037,1, medtem ko je 14-dnevno povprečje 1949,1 okužb, kažejo vladni podatki. »V Posavju je incidenca 2104 okuženih na 100.000 prebivalcev, kar je 100 okuženih več, kot jih je imela Gorenjska v najslabšem primeru,« je dejal vladni govorec Jelko Kacin.

Najnižji delež okužb v zadnjih dneh imajo v primorsko-notranjski regiji, in sicer v povprečju 350,3, medtem ko je v zadnjih 14 dneh povprečje najnižje v obalno-kraški regiji, znaša 699,1. Glede na število okužb v občinah izstopajo Celje (68 okužb), Velenje (53), Šentjur pri Celju (41), Žalec (51), Slovenska Bistrica (34), Slovenske Konjice (43), Slovenj Gradec (37), Domžale (55), Grosuplje (41), Ivančna Gorica (49), Kamnik (63), Kranj (84), Cerklje na Gorenjskem (24), Novo mesto (98), Črnomelj (48), Dobre Polje (33), Šmartno pri Litiji (31), Trbovlje (35), Zagorje ob Savi (36), Krško (117), Brežice (67), Sevnica (46), Koper (71), Ljubljana (271) in Maribor (108).

Kacin: Slovenija se deli na urbano in podeželsko

Kacin je na novinarski konferenci sicer izkazal dvom, da je za povečano število okužb odgovorno odprtje trgovin med prazniki, saj ljudje tam nosijo maske in skrbijo za varnostno razdaljo. Problem je po njegovem mnenju druženje in prijateljevanje, ki traja že kar nekaj časa.

»To se nam vleče vse od 1. 11., ko se je začelo s pripravami na Martinovanje. Takrat so bile zidanice polne in še vedno se te dajejo v najem. Med tednom se ljudje držijo ukrepov, konec tedna pa v zidanicah nadoknadijo vse in potem imamo izbruhe s časovnim zamikom. Sledile so koline in nobene druge možne razlage ni, kot da gre za osebno druženje, ko ljudje mask ne uporabljajo. Slovenija se deli na urbano in podeželsko. Na podeželju se maske nosijo bistveno manj kot v urbanih središčih. Zato se tam, kar potrjujejo tudi hitri testi, pojavlja bistveno, bistveno več okužb. Imamo občine z zelo majhnim številom prebivalstva, praviloma na podeželju, kjer imamo ogromen delež okužb, kar se nam kaže vsak dan znova. Vse je v rokah posameznika. Ko bodo ljudje razumeli, da dvigajo roko sami nase in najbližje ter prijatelje, s katerimi se družijo, bomo imeli virusa v državi manj,« je poudaril vladni govorec.

Dvig deleža obolelih med mlajšimi

Nuška Čakš Jager iz NIJZ je povedala, da se po regijah stanje okužb s koronavirusom ni bistveno spremenilo, se pa zmanjšuje število obolelih med oskrbovanci v domovih starejših občanov, dviga se število okuženih med prebivalstvom. »V primerjavi z decembrsko sliko se je dvignil delež obolelih med mlajšimi, starimi med 25 in 34 let. Vzroki za prenos so najverjetneje zasebna druženja in družinska srečanja,« je dejala in dodala, da se vsaj še nekaj dni pričakuje rast števila okuženih.

Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ Marta Grgič Vitek pa je spregovorila o svežih podatkih glede poteka cepljenja v Sloveniji. »Trenutno cepimo zdravstvene delavce,« je dejala in pristavila, da je že tretja pošiljka cepiva prišla v ponedeljek. »Prejeli smo dobrih 16.000 odmerkov, ki bodo razdeljeni v tem tednu v zdravstvene domove in bolnišnice. Namenjeni bodo zdravstvenim delavcem in oskrbovancem ter zaposlenim, ki še niso bili cepljeni. 11. 1. prejmemo še 16.000 odmerkov, ki bodo zaradi dodatnega izraženega interesa delno še vedno namenjeni zdravstvenim delavcem in sodelavcem. Tu bodo vključeni koncesionarji, zasebniki, negovalci na domu, zobozdravniki.«

Velik del pošiljke bo sicer namenjen tudi cepljenju starostnikov, ki so starejši od 80 let in lahko pridejo v zdravstveni dom. »Zaradi specifičnosti cepiva se bodo cepljenja izvajala izključno v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Pričakujemo pa, da bomo vsak ponedeljek prejeli nova pošiljko do 16.000 odmerkov vse do marca.«

Doslej zabeležili tri nezaželene stranske učinke cepiva

Kot je izpostavila Grgič Vitkova so doslej zabeležili tri nezaželene stranske učinke cepiva, od tega eden resen, ki ga bo po protokolu preučila komisija. »Drug nezaželen učinek je bila urtikarija, ki se je pojavila eno uro po cepljenju. Oseba je bila ustrezno obravnavana, prejela antihistaminik in se je zadeva v 15 minutah razrešila. Tretjo osebo pa je nekaj ur po cepljenju začela boleti nadlaht, naslednji dan se je pojavil glavobol, driska in bruhanje, a je stvar izzvenela in je gospa zdrava ter brez težav.«

Grgič Vitkova je še povedala, da vsi, ki se želijo prijaviti na cepljenje, to storijo pri osebnem zdravniku. »Danes bodo zdravstveni domovi dobili natančna navodila, kako in kaj z zbiranjem prijav za cepljenje. Ministrstvo za zdravstvo smo opozorili, da nekateri zdravniki še niso dobili obvestila, ali naj naročajo svoje paciente, a bo to moralo biti urejeno z dopisom danes ali jutri.«

Prioritetna skupina še naprej ostajajo starostniki, predvsem starejši od 80 let, je pa zaželeno, da interes izkažejo tudi osebe starejše od 70 let. »V tej fazi ni možno cepljenje nepokretnih oseb na domu, ker je cepivo tako, da se ga ne da transportirati, ko je pripravljeno,« je sklenila Marta Grgič Vitek.