S predlogom za gojenje šampinjonov je v družini Smuk prišel na dan že ded, ko jih je prvič kupil v Ljubljani. »Ideja o gojenju gob doma se mu je zdela imenitna. V enem od hlevov sta starša začeli gojiti šampinjone sprva na toni komposta, po treh letih pa sta posel razširila še na zgornje nadstropje hleva. Čeprav sta že oba upokojena, sta še vedno nepogrešljiva v proizvodnji. Leta 1997 smo šli v najem in pridelovali šampinjone iz osmih ton komposta. Leta 2001 smo postavili tri hale, danes pa jih imamo šest in v vsaki hali po 24 ton komposta,« je med našim obiskom povedal Jernej Smuk in dodal, da pridelajo okoli 420 ton gob na leto.

Sušeni in v prah zmleti šampinjoni

Delajo vsak dan, dostavo po Sloveniji opravijo tudi v soboto in nedeljo, prav tako so se uspešno prilagodili trenutnim razmeram na trgu. Epidemija jih kljub zaprtju restavracij in hotelov ni hudo prizadela, so se pa s ponudbo hitro prilagodili trgu. Tako poleg svežih gob, ki jih zakonca Smuk prodajata trgovinam, ponujajo tudi sušene v steklenem kozarcu. Temu sta priložila tudi enostaven in hiter recept za pripravo gobove juhe. Prav tako so iskane gobe v prahu, ki jih, kot pravita, lahko dodate praktično v vsako jed. »Gre za čist izdelek, brez kakršnih koli konzervansov. Ker pri gojenju ne uporabljamo nobenih škropiv, ne pesticidov in ne fungicidov, ki so potrebni ob daljšem transportu gob, jih lahko jemo surove. Zato se odlično podajo tudi k zeleni solati,« pa je povedala Mateja Smuk, ki preden se je priženila v družino »gobarjev«, gob sploh ni jedla. »Zdaj jem šampinjone, če so lepo zapečeni, naredim tudi makarone z njimi. Marsikdo sploh ne ve, da so notri gobe,« nam je povedala Mateja Smuk. Jernej pa, kot pravi, ne komplicira: »Poleti jih jem na žaru z gorgonzolo in česnom, všeč so mi polnjeni ali pa narezani na lističe in na hitro popečeni na ponvi.«

Usklajeno delo vrhunske ekipe zaposlenih

Med pogovorom v eni od hal, kjer so roke pridnih delavk pobirale bele šampinjone velikosti od 4 do 6 centimetrov, gojitelj gob pove, da se je še pred dvema desetletjema s to dejavnostjo ukvarjalo vsaj 50 njemu podobnih gojiteljev. Danes jih lahko prešteje na prste ene roke. Močna je predvsem konkurenca iz Poljske in Madžarske, v Mercatorju mu od prihoda novega lastnika konkurenco delajo tudi hrvaški pridelovalci. »Vsak teden pride kamion s polno prikolico komposta iz Belgije, črna pokrivna prst pride iz Nizozemske. Kompost damo v prej očiščen in razkužen prostor, kjer skrbimo za zemljo, jo redno zalivamo in vzdržujemo potrebno vlago in temperaturo. Po 17 dneh začnejo rasti gobe, ki jih pobiramo v treh valih,« je razložil Smuk in dodal, da celoten proces traja 35 dni.

Kot pravita zakonca Smuk, jima idej, kako naprej, ne zmanjka. Veliko zanimanje je tudi za šitaki gobe in ostrigarje, a trenutno vzgoje teh še ne načrtujeta. »Gre za popolnoma drugo tehnologijo, potreben bo tudi nov prostor,« je razložil Smuk. Ker bi bila za zagon potrebna večja investicija, bodo morali s temi načrti še malo počakati. Do takrat pa uspešno nagovarjajo nove stranke tudi prek družbenih omrežij. »Ponudila sva tudi delno vzgojene šampinjone v vedru s kompostom. Tako lahko gobe do konca vzgojite sami in jih praktično iz vedra postrežete na svojem krožniku,« sta povedala mlada uspešna podjetnika. Šampinjone, prav tako tudi kozarec sušenih in mletih gob ter vedra s kompostom lahko naročite in vam jih dostavijo po pošti, lahko pa jih tudi obiščete in kupite pri njih.