Jan Bajc Funa aka .čunfa je kot osnovnošolec brenkal akustično kitaro in poslušal bogat očetov nabor raznorodne muzike, potem je zajadral v metal vode, »ta muzika mi je bila všeč, ker se mi je takrat zdela ekstremna«, nato pa pristal v hiphopu oziroma za računalnikom.
»Začel sem iskati svojo zvočnost, to je bil takrat slučajno eksperimentalni hiphop,« se spominja. Na spletnih platformah Soundcloud in Bandcamp je začel objavljati prve, še precej surove komade, kot je bil Analog Mind, pol leta pozneje 421.ep ter še nekaj pozneje zbirka uTrip.
In zaznalo ga je uho Marka Godnjavca (aka Jizaha), tako da je leta 2016 pri njegovi založbi Beton izdal svoj dolgometražni prvenec Obsolete. Ta si je prislužil oznako lo-fi inštrumentalni hiphop. Da pa je .čunfa žanrsko razvejan raziskovalec zvoka, je postalo jasno, ko se je dodobra usidral na domači alternativni sceni.
Odskok od hiphopa
Zdaj je v njegovi muziki nedvomno slišati več elektronike in mikro duba, kamor vpleta tudi organski zvok, predvsem kitaro. Tako zveni zadnji EP Disposable Feelings ter zadnji LP album Missing the Point, ki je izšel poleti kot njegov že četrti izdelek pri založbi rx:tx. Doslej se je podpisal pod osem albumov, »kakšne stvari pa sploh niso več na internetu, ker sem jih izbrisal«. .čunfa sicer izhaja iz bogate dediščine producentov s slovenske obale, kot sta Žiga Murko in Blaž.
Ploščo Missing the Point si je zamislil kot kolekcijo posnetkov zadnjih treh let, na koncu je od tega ostal samo en komad, Naboj. Vmes je že raziskoval druge vode: »Pri tej plošči je šlo za zadnje izdihljaje hiphopovskega izraza.«
Zdaj ga zanimajo tudi disco, house, angleški bass, dubstep. »Ni treba, da vsa glasba pristane na albumih, pri housu recimo sem videl, da je format EP-ja, torej da imaš na njem samo tri, štiri komade, bolj priročen za didžeje – plačajo nekaj evrov in že lahko vrtijo komade. Če glasbo sproti pretakaš na splet, ni nobenih omejitev, lahko daš gor 50 komadov ali pa enega.«
Do zaresnega didžeja
Včasih je delal z računalnikom in »sempli«, danes samo še z računalnikom. »Sam sintetiziram vse osrednje zvoke, le bobne še vedno 'semplam'.«
Ima tudi že kar nekaj odrskih izkušenj. »V začetku nisem spremljal publike, kako se na glasbo odziva, bil sem sam s sabo in sem si delal set zase, torej nisem bil zaresen DJ. Sčasoma pa sem začel preizkušati, kako ustvariti stik s poslušalci. Danes mi je na odru celo všeč. Rad obračam gumbe. Tudi brenkati strune je dobro, ampak potem je fajn obračati še gumbe, da se brenkanje bolje sliši.«