Izpusti ogljika so lani na globalni ravni v primerjavi z letom 2019 upadli za rekordnih sedem odstotkov, je pokazala študija okoljevarstvene organizacije Global Carbon Project. Razlog je pandemija covida-19, ki ni ohromila le sveta, pač pa tudi njegove najpomembnejše onesnaževalce.

Mednarodna ekipa raziskovalcev, ki je pripravila študijo, je izračunala, da so skupni izpusti iz naslova fosilnih goriv in industrije lani dosegli okoli 34 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Zmanjšanje izpustov je organizacija ocenila na 2,4 milijarde ton, kar je 1,5 milijarde ton več kot ob koncu druge svetovne vojne in 1,9 milijarde ton več kot med svetovno finančno krizo leta 2009.

Izpusti ogljika so najbolj upadli v ZDA (za 12 odstotkov) in EU (za 11 odstotkov). Kitajska, ki je po navedbah raziskovalcev izjemno pospešila gospodarsko okrevanje po spomladanskem valu okužb, pa naj bi k lanskemu zmanjšanju izpustov prispevala le 1,7 odstotka. Gledano po sektorjih je k čiščenju planeta največ prispeval letalski promet s 40-odstotnim zmanjšanjem izpustov, sledi cestni promet z desetodstotnim. Veliko je bilo tudi zmanjšanje izpustov iz industrije, ki je v nekaterih državah doseglo 30 odstotkov.

V Sloveniji 15-odstotno znižanje emisij v prometu

Na ministrstvu za okolje in prostor so povedali, da so uradni podatki o emisijah toplogrednih plinov na razpolago le za dve leti nazaj, zato izpustov za leto 2020 v Sloveniji še ne morejo natančno ovrednotiti. Glede na podatke Statističnega urada RS (Surs) o prodaji pogonskih tekočih goriv za prvih 11 mesecev lanskega leta, pa ugotavljajo, da so emisije v prometu znašale okoli 4900 kiloton ogljikovega dioksida, kar je približno 15 odstotkov manj kot leta 2019.

»Če upoštevamo, da prispeva v Sloveniji promet tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, so se skupne emisije v letu 2020 ob predpostavki, da so izpusti iz ostalih sektorjev ostali na podobni ravni kot leta 2019, znižale za okoli pet odstotkov,« pojasnjuje Matjaž Česen z Inštituta Jožef Stefan.

Pri okoljskih ciljih zaostajamo za EU

Kot je pokazala decembra lani objavljena raziskava Urada za makroekonomske analize razvoj (Umar), so bili v Sloveniji v letu 2018 celotni izpusti toplogrednih plinov glede na leto 1990 nižji za šest odstotkov, kar je precej manj kot v povprečju EU, kjer so se znižali za četrtino. Slovenija, ki je bila po izpustih na prebivalca v letu 1990 uvrščena med najbolj 'čistih' osem članic, je tako do leta 2018 nazadovala v povprečje EU, pri čemer je bila po rasti izpustov od leta 1990 celo med najslabšimi šestimi članicami.

Glavni razlog za zaostanek Slovenije je povečanje izpustov iz prometa, ki so se pri nas od leta 1990 več kot podvojili, prispevek k skupnim izpustom pa povečali na tretjino (v EU je imel v strukturi emisij višji delež prometa le Luksemburg, in sicer za 57 odstotkov).

V obdobju 2005–2018 so se izpusti Slovenije v sistemu EU za trgovanje (ETS sektor), kamor so vključeni vsi večji proizvajalci električne energije in toplote, energetsko potratna industrija ter letalstvo, zmanjšali za četrtino (v povprečju EU za okoli 30 odstotkov), v sektorjih, ki niso vključeni v sistem za trgovanje (transport, stavbe, kmetijstvo in odpadki) pa za okoli 6 odstotkov (v povprečju EU za 11 odstotkov).

Manj izpustov toplogrednih plinov že leta 2019

Izpusti toplogrednih plinov so se po prvih preliminarnih ocenah zmanjšali tudi v letu 2019, in sicer za okoli štiri odstotke. Najbolj so se znova znižale emisije iz elektrarn in industrijskih obratov, za kar gre zasluga vse večji preusmeritvi pridobivanja električne energije od premoga k obnovljivim virom energije, kot sta vetrna ali sončna energija, pa tudi prehoda na zemeljski plin. Izpusti v sistemu za trgovanje z emisijami so se na letni ravni zmanjšali za 9,1 odstotka, kar po navedbah Evropske agencija za okolje (EEA) pomeni največje zmanjšanje od leta 2009, v primerjavi z letom 2005 pa so bili nižji za 35 odstotkov.

V primerjavi z letom 1990 so se skupni izpusti v EU znižali za okoli četrtino, s čimer je Unija celo nekoliko presegla ciljno 20–odstotno zmanjšanje do konca leta 2020. Nacionalne cilje v sektorjih, ki niso vključeni v sistem za trgovanje, je doseglo 15 od 27 članic, med drugimi tudi Slovenija. Naša država se je z namreč Nacionalnim energetskim načrtom (NEPN) zavezala, da v primerjavi z letom 2005 izpuste iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem za trgovanje, kamor sodijo transport, stavbe, kmetijstvo in odpadki, do leta 2020 ne poveča za več kot za štiri odstotke. Do leta 2030 naj bi jih znižala za nekoliko bolj ambicioznih 20 odstotkov.