Meter visoka skulptura, ki zaenkrat obstaja zgolj na papirju, v teh dneh močno dviga prah med člani stranke Viktorja Orbana, potem ko je zmagala na nedavnem natečaju devetega okrožja Budimpešte. Skulptura, posvečena gibanju za pravice temnopoltih Črna življenja štejejo (Black Lives Matter) je le ena od sedmih, ki bo javnosti postavljena na ogled, a hkrati edina, ki je razburila največjo madžarsko stranko Fidesz. »Nasprotovanje rasizmu in policijskemu nasilju, na katerega opozarja gibanje Black Lives Matter, je aktualno tako v Budimpešti kot drugod,« je prepričana vodja devetega okrožja Krisztina Baranyi, ki hkrati opozarja na neumorno kampanjo Orbanove vlade proti migrantom, beguncem kot tudi sistemskemu rasizmu proti na Madžarskem živeči romski manjšini.

»Black Lives Matter je rasistično gibanje. Rasist ni tisti, ki nasprotuje skulpturi, temveč oseba, ki jo postavi,« pa je dejal vodja Orbanovega kabineta Gergely Gulyas. Kot poroča britanski The Guardian, kip problematizirajo tudi vladi naklonjeni mediji. Nekateri komentatorji provladnih televizijskih pogovornih oddaj so ga primerjali s kipi posvečenimi Adolfu Hitlerju in že zagrozili, da ga bodo podrli, če bo postavljen, spet drugi se mu posmehujejo, češ da je delež temnopoltih v madžarski prestolnici zanemarljiv. »Celoten škandal je še kako značilen z načinom operiranja provladnih medijev na Madžarskem,« je zatrdila Baranyijeva, ki je vodenje deveta okrožja prevzela na lanskih volitvah kot neodvisna kandidatka.

Da je vladna kampanja proti umetniški inštalaciji dosegla svoj namen, je Baranyijeva uvidela, ko je pred nekaj dnevi vstopila v taksi. Voznik, ki ni vedel, koga prevaža, je začel obrekovati njeno politiko, saj naj bi želela postaviti spomenik temnopoltim homoseksualcem. »Želela sem mu pojasniti resnico. Čeprav sem mu zatrdila, da tematiko zelo dobro poznam, mi ni želel verjeti. Dejal, je, da ve, da ima prav, saj je o tem bral v časopisu,« je dejala Baranyijeva, ki se je decembra tudi sama znašla v središču škandala, potem ko je v javnost prišel posnetek, v katerem uporablja antisemitsko izrazoslovje. Zatrdila je, da so bile njene besede izvzete iz konteksta in že napovedala tožbo proti javni televiziji.

Če bo skulptura postavljena, bo »kaznovan«

Petrer Szalay, ki si je skulpturo zamislil in stoji za projektom Black Lives Matter, je dejal, da je po objavi novice v medijih že kmalu prejel grožnje s strani dobro poznane skrajno desne osebe. Ta mu je obljubila, da bo »kaznovan«, če bo skulptura postavljena. Szalay je sicer še pristavil, da kljub burnemu odzivu njegov namen ni bil izkazati solidarnost protirasističnemu gibanju. »Sama skulptura se ne postavlja na stran gibanja, niti mu ne nasprotuje. Njen umetniški namen je, da se ves čas giblje med obema sferama.«

Skulptura je izdelana iz 12 kosov natiskanih s 3D tiskalnikom in se jo sestavi s pomočjo magnetov ter parafrazira Kip svobode. Figura kleči na kolenu, njena desna roka je iztegnjena v zrak, dlan ima stisnjeno v pest, v levi roki pa drži ploščo, z zapisom črna življenja štejejo. Ko bo postavljena, jo bodo osvetljevale luči v mavričnih barvah, ki veljajo za sinonim gibanja LGBT.

Madžarska še dodatno omejila pravice oseb LGBTQ

Kot dodaja Guardian, je vlada Viktorja Orbana pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto v zadnjem obdobju močno okrepila svoje skrajno konservativno politiko. Kljub pandemiji koronavirusa je tamkajšnji parlament sredi decembra sprejel zakon in ustavni dopolnili, s katerimi je še dodatno omejil pravice oseb LGBTQ. S spremembami so istospolnim parom dejansko prepovedali posvojitev otroka, v ustavo pa dodali, da je spol osebe določen ob rojstvu in ga ni mogoče spremeniti.

Ustavo so dopolnili tudi s tem, da je »mati ženska, oče pa moški« in da Madžarska »ščiti identiteto otrokovega spola ob rojstvu«. Ministrica za družino Katalin Novak je tudi objavila video, v katerim ženskam pravi, naj ne tekmujejo z moškimi in naj ne pričakujejo, da bodo zaslužile toliko kot oni.