Naslov za prvo kolumno v letu 2021 sem si izposodil od starega borznega pregovora. Vlagatelji prepričujejo sami sebe, da stare zapovedi in pravila ne veljajo več, ker so iznašli nove ekonomske zakone. Po domače, jabolko, ki je zraslo na češnji in ne na jablani, ne pade več navzdol, ampak navzgor. Po podobnem principu borzni trgi delujejo že nekaj časa. Najdonosnejša so podjetja, ki obljubljajo najlepšo sliko v čim bolj daljni prihodnosti, vsaj po letu 2030. Tudi če bodo naslednjih deset let tolkla izgubo, ni bojazni – vlagatelji na trgih v zadnjih letih razgrabijo tako delnice kot obveznice. Zato je družba Tesla, ki ne naredi niti 500.000 avtomobilov, vredna več kot deset največjih proizvajalcev avtomobilov na svetu. Vsi kazalniki vrednotenja so v stratosferi. Podobno se dogaja s kitajskim avtomobilistom NIO, ki mu je lani uspelo prodati dobrih 43.000 avtomobilov, vreden pa je toliko kot največji proizvajalec avtomobilov na svetu, ki jih izdela deset milijonov. Takih primerov je v posameznih panogah ogromno. Zadnja leta se je struktura vlagateljev močno spremenila. Prišli so mlajši, bolj nagnjenji k tveganju in dobrim zgodbam. Pri tem so kategorije, kot so prihodki, dobiček in donos na vloženi kapital, postale manj ali pa povsem nepomembne. Dobra zgodba je vredna več kot dobiček v bilanci. Kajti zgodba obljublja velike prihodnje dobičke. Pravljični eldorado. Že res, da v veliko teh podjetij prihodki hitro rastejo, toda v večini primerov z enako ali podobno hitrostjo raste tudi izguba. Kljub temu ti poslovni modeli vedno znova najdejo novo financiranje. Denar je zastonj ali pa banke računajo celo negativne obresti. Države delijo vavčerje (po Evropi) ali pa kar direktno denar (v ZDA), celo splošnemu prebivalstvu, zato to išče poti v naložbe. Inflacije sicer ni, ker so v razvitem svetu ljudje praviloma dobro gmotno preskrbljeni. Ker ne potrebujejo novih čevljev ali avta, presežek denarja usmerjajo v naložbe. Zadnja leta opazujemo hitro rast vseh naložbenih kategorij, od obveznic prek delnic do najbolj divjih špekulativnih naložb, kot so kriptovalute ali visokotvegane delnice in posojila. Ples se bo nadaljeval, dokler bodo države in centralne banke skrbele za poceni ali zastonj denar. Pričakovanja za leto 2021 v tem pogledu ne kažejo sprememb.
Pokoronsko okrevanje temelji na obilnem tiskanju novega denarja za morje naložb in politik okrevanja. Obrestne mere bodo po zagotovilih odločevalcev ostale na teh ravneh vse do leta 2022, zelo verjetno pa še dlje. Tiskanje denarja je dejansko postalo nov ekonomski model. Če zmanjka denarja, ga natisnemo. Ampak če bi to dolgoročno delovalo, potem bi Jugoslavija ali Zimbabve postal Švica. Ker pa bo nekoč plesa konec in bodo ljudje izgubili zaupanje v tako postavljen sistem, je na mestu vprašanje, kako strukturirati prihranke, da udarec ne bo prehud. Dobrega odgovora žal ni. Najpreprostejši je – vsakega po nekaj.