Če bi bile volitve danes, bi, zaradi pandemije in brexita, konservativci izgubili sedanjo veliko večino 80 poslancev, premier Boris Johnson pa celo poslanski sedež v svojem volilnem okrožju. Laburisti bi dobili 37,7 odstotka glasov, konservativci pa 35,6. Izid te prve novoletne raziskave javnega mnenja utegne biti začetek konca Johnsonovega vladanja, če bodo tisti v konservativni stranki, ki so ga ustoličili, da bi izpeljal brexit, presodili, da ga ne potrebujejo več. Johnsonu škodujejo tudi prve težave, ki jih prinaša odhod iz EU. Gre zgolj za vrh ledene gore.
Britanci ne smejo v Španijo
Osebje španskega letalskega prevoznika Iberia včeraj na letališču Stansted devetim britanskim državljanom, živečim v Španiji, ni dovolilo vkrcanja na letalo, namenjeno v Madrid. Trdilo je, da njihovi predbrexitski dokumenti o stalnem prebivališču v Španiji niso več veljavni. Britansko veleposlaništvo v Madridu, ki trdi, da so in da jim to zagotavljajo tudi španske oblasti, je moralo zaradi incidenta odgovoriti na nešteto klicev zaskrbljenih in zmedenih Britancev, ki živijo v Španiji; tam ima stalno bivališče okrog 300.000 Otočanov.
V otoških desničarskih probrexitskih medijih raje kot o tem poročajo o tem, da v Dovru prve tri dni po dejanskem odhodu iz EU ni bilo kaosa, ki so ga napovedovali nasprotniki, in da so na meji oglobili in poslali nazaj v EU samo tri voznike tovornjakov brez zahtevanih dokumentov. Resnici na ljubo: zaradi praznikov in konca tedna je bilo v Dovru minule dni zelo malo tovornjakov. Poleg tega je nešteto uvoznikov in izvoznikov zaradi strahu pred nesporazumnim odhodom že decembra izvozilo in uvozilo, kar so načrtovali za večji del januarja. Slika bo jasnejša danes.
Pozabljene storitve
Medtem ko vlada najbolj poudarja dogovor o trgovini brez carin in kvot, je Johnson deležen vse večjih kritik, ker se z EU (še) ni dogovoril prav ničesar o storitvenih dejavnostih, ki tvorijo skoraj 80 odstotkov britanske ekonomije (ribe, ki so bile na videz največji »britanski« problem v pogajanjih, prinašajo samo 0,1 odstotka britanskega BDP).
Vsi, ki se na Otoku ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi in jih bodo želeli še naprej »prodajati« v članicah EU, bodo morali, če jih še nimajo, odpreti predstavništva, tam pa zaposlovati po vsej EU mobilno lokalno delovno silo. To je velika ironija brexitskega nesmisla, saj so brexitarji zatrjevali, da bo brexit prinesel več delovnih mest za Britance. A to je samo ena od prelomljenih obljub brexitarjev.
Najbolj razvpita obljuba o tem, da bo državno zdravstvo dobilo 350 milijonov funtov tedenske »članarine« v EU, se je izkazala za največjo laž. Zdravstvo, ki je zaradi nesposobnosti, nedoslednosti in počasnosti vlade v bitki s pandemijo novega koronavirusa pod vse bolj neznosnim pritiskom, dobiva celo manj vladnega denarja kot prej.
