Težko verjamem, da lahko trener državne reprezentance samovoljno izključuje ali zamenjuje reprezentante; za to sta vendar pristojna strokovni odbor in disciplinska komisija. Očitno si je trener samovoljno prilastil pristojnosti disciplinske komisije in »gobezdavega« skakalca nesorazmerno kaznoval, čeprav bi zares moral sam prevzeti odgovornost za nepričakovani polom reprezentance. Podobnost z avtoritarnimi političnimi metodami ravnanja se ponuja sama od sebe. Kritika predpostavljenih ni dovoljena, pa če je še tako utemeljena. Zdi se, da je znani »verbalni delikt«, znan iz komunističnega 133. člena kazenskega zakonika, v športu še vedno v veljavi. Veljaki so nedotakljivi. Glasno izražanje mnenja o dvomljivi strokovni usposobljenosti predpostavljenih ni dopustno. Zagotovo pa to tudi ni »incident« (nedopusten izgred), če športnik dvomi o strokovnosti svojega trenerja in to na glas pove.
O pravem incidentu, ki se je na omenjeni skakalni prireditvi res zgodil, pa novinarji ne poročajo. Gorazd Bertoncelj je zaradi Timijevega očitka o nekakovostnem delu trenerja reprezentance (kar se je v strokovni javnosti šušljalo že dlje časa) najprej izključil Timija iz reprezentance (čeprav to ni njegova pristojnost), nato pa samovoljno odpotoval domov in zapustil ekipo, ki mu je bila zaupana. To pa je incident (nedopusten izgred)! Dogodek očitno tudi kaže, da med trenerjem in njegovimi varovanci le ni bilo vse »v redu«. Če je kdo »zrel« za obravnavo pred disciplinsko komisijo, je to vojskovodja, ki je zapustil svojo vojsko na bojišču, ne pa kritični član reprezentance. Vojskovodji, ki zapusti svojo vojsko na bojišču, ne bi smeli nikoli več zaupati tako odgovorne naloge.
Silvo Kristan, Podkoren