Napovedano dodatno bogatenje urana je sicer še vedno bistveno nižje od 90-odstotnega, potrebnega za izdelavo jedrske bombe, a glede na jedrski sporazum s šesterico držav iz leta 2015 Iran pri bogatenju ne bi smel preseči nekaj manj kot štirih odstotkov.

Glede na zadnje dostopno poročilo IAEA, objavljeno novembra, je Iran sicer že presegel to omejitev, ni pa pri bogatenju urana dotlej šel preko 4,5 odstotka in je med drugim še vedno tudi upošteval zelo strog inšpekcijski režim agencije.

Pri napovedani spremembi gre, kot je agenciji pojasnil Iran, za upoštevanje zakona, ki ga je sprejel iranski parlament.

Potem ko je bil konec novembra v napadu ubit pomemben jedrski fizik Mohsen Fahrizadeh, so namreč zagovorniki trde linije v parlamentu dosegli sprejetje zakona, ki določa, da lahko iranska jedrska agencija AEOI letno proizvede in uskladišči 120 kilogramov 20-odstotno obogatenega urana.

Pobudi je takrat nasprotovala iranska vlada, obsodile pa so jo tudi druge podpisnice mednarodnega sporazuma, s katerim se je Iran v zameno za odpravo mednarodnih sankcij odrekel svojim ambicijam jedrskega razvoja.

Med podpisnice štejejo še Kitajska, Francija, Nemčija, Rusija in Velika Britanija, potem ko so ZDA leta 2018 od sporazuma odstopile ter uvedle sankcije proti Iranu. V povračilnih ukrepih je Iran odtlej sprejel številne odločitve, ki pomenijo odstop od določb mednarodnega sporazuma.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je sicer nakazal vrnitev države k sporazumu in možnost vnovične odprave sankcij proti Iranu, če bi se ta strogo držal določil sporazuma.