A zaradi virusa se je vreme vseeno dogajalo, kaj malo mu je mar zanj. Le mi mu morda nismo posvečali toliko pozornosti, kot bi mu sicer. A vendarle. Spomladi, ko smo bili ujeti v svojo ožjo okolico, nam je bilo sončno in razmeroma toplo vreme zelo dobrodošlo in nam je nekako lajšalo frustracije ob zelo omejeni mobilnosti in medsebojnem srečevanju. Kako pomembno je bilo tako vreme takrat za naše počutje, se je pokazalo šele proti koncu leta, ko smo v teh kratkih dnevih željni sonca, a nam ga narava odmerja po kapljicah. In le en sončen dan je pokazal, kaj nam sonce v tej situaciji pomeni. Bili smo kot prerojeni, poživljeni, veseli. Pa recite, da vreme ne vpliva na počutje!

A vmes se je z vremenom dogajalo marsikaj. Res ni bilo kakšne hujše in dolgotrajnejše suše, kar postaja v poletnem času pri nas že skoraj običajen pojav. Bila pa so neurja. Do danes smo izdali več kot trideset opozoril na nevarne vremenske pojave. In če pomislite, da jih, recimo, polovica nekomu povzroči škodo, to ni malo. Že 4. in 5. februarja je pihal močan veter (severni fen), ki je ponekod v sunkih presegel hitrost 90 km/h, kar je za naše razmere za notranjost Slovenije veliko. Poleg burje, ki je seveda daleč najmočnejši veter pri nas, je severni fen »na drugem mestu«. Jugozahodnik le zelo redko doseže take hitrosti, a ravno pred nekaj leti smo imeli tak primer decembra, ko je v od žleda načetih gozdovih povzročil obsežen vetrolom.

Nasploh je bil letošnji februar zelo topel in vetroven. In potem je prišla korona in vreme je izginilo iz našega zavedanja. No, ne čisto. Julija in avgusta je bilo kar nekaj neurij. Razkrite strehe hitro prekrijemo, polomljeno drevje odstranimo ali pa se obraste, toča na srečo običajno ne zajame večjih območij. A komur je stolkla letino, jo pomni še danes. Na Kredarici je prvič snežilo 1. septembra, sneg je seveda skopnel, ob koncu meseca pa ga je zapadlo kar 60 centimetrov in potem ni več skopnel. Sedaj ga je nekaj manj kot štiri metre. Po nižinah pa smo zimo trikrat zavonjali, a se nam je takoj spet izmuznila.

Ne želim vam umirjenega in samo prijetnega vremena, ampak da bi se v novem letu zavedli podnebnih sprememb in začeli razmišljati, katera vaša (naša) dejanja vodijo k povečevanju teh. Srečno!