Bilo je blizu polnoči. Zaslišal sem butanje po plošči nad stopnicami v moj bunker. »Kdo ponoči hodi po pokopališču Svete Trojice nad Novo Gorico?« me je zaskrbelo. Da me ni izvohal kdo iz vojaškega meniškega reda na Sveti gori? Vzel sem hecklerja in stopil po železnih stopnicah. »Ervine, Ervine, vrni se,« je nekdo s čudnim naglasom cvilil nad mojim nagrobnim spomenikom. »Ne morem bez tebe.«
Le kdo bi to bil? Družino sem še pred vojaškim udarom spravil pri Vojnoviću v Čumikanu. On se je izjasnil za pripadnika jakutske manjšine in pobegnil v Sibirijo na ...
