Da se bodo močnejši popotresni sunki še nekaj časa čutili tudi pri nas, je že v torek potrdil seizmolog Arsa Andrej Gosar. »Pričakujemo več sunkov kot marca, ko je bil epicenter v Zagrebu, saj je bil potres močnejši. Do danes smo jih zabeležili okoli 2400, tla se po tistem še niso povsem umirila. Tudi tokrat jih bomo spremljali še več mesecev, mislim, da jih bo več tisoč,« je napovedal. Močnejše bomo čutili tudi pri nas, a to gre le za tiste, katerih magnituda v epicentru bo 3,5 ali več. K južnim sosedom pa je že v noči s torka na sredo prispel prvi konvoj pomoči iz Slovenije, štiri zabojnike so tja odpeljali s kombiji iz državnega logističnega centra v Rojah, sredstva zbira tudi Rdeči križ Slovenije, v mnogih krajih pa so Slovenci samoiniciativno začeli zbirati in na Hrvaško voziti vodo, hrano, oblačila, odeje… Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin pa je povedal, da je za osebe, ki za 48 ur potujejo na Hrvaško zaradi pomoči ob potresu, vstop nazaj v domovino mogoč brez karantene ali negativnega testa na novi koronavirus.

Vpliv potresa na stavbe v Ljubljani

Raziskava o potresni odpornosti petnajstih najranljivejših stolpnic v Ljubljani z začetka letošnjega leta je pokazala, da bi bili za sedem stolpnic najbolj smiselni rušitev in nadomestna gradnja. Gre za stolpnice na Štefanovi 15, Hrvatskem trgu 2, Rozmanovi 2, Pražakovi 6, Cigaletovi 8, problematični sta tudi stavbi na Sketovi 6 in Grablovičevi 32. »Preseneča me, da država na tem področju še ni sprejela ustrezne zakonodaje. Poznamo države, v katerih bi na podlagi take raziskave sprožili proces, ki bi v petih letih pripeljal ali do rešitve ali zapečatenja stavbe. Država ne bi dovolila, da toliko ljudi živi v takšnih stavbah,« je bil v pogovoru z novinarjem Petrom Pahorjem februarja letos kritičen arhitekt Tomaž Krištof. Bistveno slabše odporne na potres so stavbe, načrtovane pred 1964, scenarij ob potresu 7. stopnje po EMS bi za seboj pustil več kot sto porušenih in huje poškodovanih zgradb, temeljitejšo prenovo bi jih potrebovalo skoraj 6000, je navedeno v predlanski oceni ogroženosti Slovenije. Močno bi jo skupile tudi starejše bolnišnične stavbe v prestolnici.