Normalnost je v obdobju politične korektnosti postala nespodoben pojem, ki so se mu omikani in obzirni ljudje bolj ali manj zavestno izogibali. Predvsem zato, ker se tisti neomikani in neobzirni žal nikdar niso zmenili za spolzkost in opolzkost kateregakoli terena in so s posebno gorečnostjo razpredali celo o normalnosti znotraj štirih sten naših prebivališč ali kar o normalnosti nas samih. Da bi preprečili takšno uzurpacijo normalnosti in deljenje ljudi ter njihovih prepričanj, navad, verovanj, usmeritev in kultur na normalne in nenormalne, smo se bili prisiljeni normalnosti kot pojmu v javni debati skorajda odpovedati.
Vsaj do letošnjega leta, ko skorajda o ničemer drugem nismo razmišljali, pisali in govorili kot prav o normalnosti. Od pomladi se mi privajamo na novo normalnost in...