Ti so v prejšnjih letih zbežali pred oblastmi, vojno in bedo v državi po zahtevni poti čez Egipt vse do Izraela, kjer so jih sicer sprejeli, a večini niso podelili statusa azilantov. Številni so našli zaposlitev v hotelih in restavracijah, a potem ko je njihovo število krepko naraslo, so mnoge deportirali. Veliko Sudancev v Izraelu se zdaj boji, da jih bo Izrael po normalizaciji odnosov s Sudanom prisilil k vrnitvi. Eden izmed njih je tudi Usumain Baraka, ki je pred leti pobegnil iz sudanske pokrajine Darfur, potem ko so milice džandžavidov pred njegovimi očmi ubile njegovega očeta. »Če bi se moral vrniti, me čaka nevarnost,« je dejal za tiskovno agencijo AP. Po begu iz Sudana je zatočišče najprej našel v taborišču za begunce v Čadu. Kmalu zatem se je začela njegova več tisoč kilometrov dolga pot do Izraela, ki ga je vodila čez Libijo in nato še Egipt, vse do porozne izraelske meje, ki mu jo je uspelo prečkati. Vse to se je dogajalo pred sedmimi leti. Od takrat njegova prošnja za azil v Izraelu še ni rešena. To je le eden od pristopov, s katerimi se Izrael ob deportacijah ali ponujenem denarju za vrnitev poskuša znebiti migrantov. Pred leti je bil celo sprejet zakon, da smejo delodajalci sudanskih migrantov do njihovega odhoda iz Izraela obdržati petino njihove plače. To določilo je sicer ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Baraka se je medtem naučil hebrejščine. Spoprijateljil se je z domačini, za katere pravi, da so nekateri njegovi najboljši prijatelji. Čeprav se mnogi begunci iz Sudana v Izraelu ne počutijo dobrodošle, so vendarle prepričani, da jih še slabše razmere čakajo v njihovi domovini.