Nakalembejeva počne prav to. Z visokoresolucijskimi fotografijami, ki jih naloži na svoj tablični računalnik, se znanstvenica pri ameriški Nasi odpravi h kmetom na podeželje. V številnih afriških državah tako ljudem razlaga, kako bi lahko izboljšali svoj pridelek in preprečili, da s sejanjem napačnih poljščin v času spreminjajočih se podnebnih sprememb tvegajo, da ostanejo brez kakršnegakoli pridelka. Kmetje ji povedo, kakšno poljščino pridelujejo na svoji zemlji, Nakalembejeva pa nato s pomočjo satelitskih posnetkov ugotovi, ali so v pridelavi poljščin lahko bolj uspešni kot drugi kmetje v regiji, ki pridelujejo isto poljščino. S pomočjo posebnih računalniških modelov kmetom in vladam svetuje, kaj naj v svojem pridelovalnem procesu spremenijo: kdaj naj zalivajo in kakšno gnojilo naj uporabljajo. Te informacije lahko kmetje pozneje dobivajo tudi preko mobilnih telefonov, radijskih programov v njihovem okolju ali s pomočjo mobilnih kmetijskih svetovalcev. Samo v ugandski regiji Karamoja je tako pomagala povečati obseg pridelka že 84.000 kmetom.