»Dobili smo zakonodajo,« je po več kot 12 urah razprave po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila predsednica argentinskega senata Cristina Kirchner.

Pred glasovanjem v senatu so se pred stavbo argentinskega parlamenta zbrali tako zagovorniki kot nasprotniki umetne prekinitve nosečnosti.

Zakonodajo je predlagal predsednik države Alberto Fernandez. Poslanska zbornica, spodnji dom argentinskega parlamenta, jo je sprejela 11. decembra, kljub temu da sta ji ostro nasprotovala katoliška in evangeličanska cerkev.

V Argentini s 44 milijoni prebivalci so doslej vsako leto opravili na sto tisoče nezakonitih umetnih prekinitev nosečnosti. Zagovorniki svobodne izbire odločanja so več let argentinske oblasti pozivali, naj konča to nevarno prakso in dovoli umetno prekinitev nosečnosti.

V Argentini so že leta 2018 v parlamentu glasovali o spremembi ustrezne zakonodaje iz leta 1921, a po zeleni luči v spodnjem domu ta ni dobila zadostne podpore v senatu.

Južna Amerika ima eno najstrožjih zakonodaj

Južna Amerika ima eno od najstrožjih zakonodaj o umetni prekinitvi nosečnosti na svetu. Doslej je bila dovoljena samo na Kubi, v Urugvaju, Gvajani ter Ciudadu de Mexicu. V Salvadorju, Hondurasu in Nikaragvi je strogo prepovedana; ženskam lahko izrečejo zaporno kazen tudi v primeru spontanega splava.

V Argentini je bila umetna prekinitev nosečnosti doslej dovoljena samo v dveh primerih: ob posilstvu ali če je bilo ogroženo življenje nosečnice.

Papež Frančišek, ki je tudi sam Argentinec, je še pred glasovanjem v senatu tvitnil, da se je »Božji sin rodil kot zavržen, da bi nam povedal, da je vsak zavržen človek Božji otrok«. Čeprav glasovanja v senatu ni dobesedno omenil, so številni to razumeli kot spodbudo senatorjem, da glasujejo proti.

V Argentini do družbenih sprememb prihaja počasi. Ločitev zakonske zveze so tako v državi dovolili leta 1987, s spolno vzgojo so začeli leta 2006, istospolne poroke dovolili leta 2010, zakon o enakosti spolov pa sprejeli 2012.