Sogovornica opaža, da ljudje zelo različno doživljajo koronaobdobje: »Marsikateri od mojih starih klientov sicer pravi, da je našel način, da to obdobje razmeroma dobro prenaša, navkljub izzivom in stiskam. Tisti, ki prihajajo na novo, pa seveda trpijo. Zelo veliko je tesnobe, opazno je naraščanje anksioznih motenj. Tudi depresivnosti je več. Predvsem pa je veliko večje povpraševanje po partnerskem svetovanju. To vidim kot pozitivno. Lockdown deluje kot katalizator in spodbudi tiste stvari, ki so že prej tlele pod površjem, pa smo jih preglasili z vsakdanjimi opravki.«
Za mladostnike in otroke je ta čas posebno zahteven
Za manjše otroke je predvsem pomembno, da jih ne prestrašimo in jim odvzamemo skrb, da so spremembe njihova krivda, poudarja sogovornica. »Pomembno je, da jim podamo preproste, njim prilagojene informacije. Bodimo stvarni in konkretni, povejmo jim, da gre za situacijo, ki ni dokončna, in da bodo lahko kmalu spet šli na obisk k dedku in babici ter se igrali s prijateljčki v parku. Mladostniki najbolj pogrešajo družbo. Bodimo spoštljivi, uvidevni in sočutni do njihovih stisk, hkrati pa je pomembno, da jim postavimo jasno strukturo, ki vključuje tudi naloge in meje. Zanimanje, ki ga pokažemo, naj bo iskreno.«
Glede tega, kako najti mir v sebi, dr. Kosova meni, da je pomembno sprejeti situacijo in pogledati, kako lahko znotraj nje vendarle sledimo svojim vrednotam, tistemu, kar je za nas resnično pomembno. »Verjetno bomo morali marsikaj navzven prestrukturirati. Nam bo pa veliko lažje, če bomo imeli pri tem občutek, da smo ohranili stvari, ki nam veliko pomenijo. Zato je tudi v teh dneh ključnega pomena, da živimo svoje vrednote. Če bomo v stiku z njimi, tudi okrnjena zunanja forma ne bo zmotila našega prazničnega razpoloženja. Še vedno lahko naredimo marsikaj. Usmerimo se na to, ne pa na vse tisto, česar ni.«
Priložnost, da se poglobimo vase
Tudi redna telesna aktivnost nas bo notranje umirila in nam pomagala priti v stik s seboj. »Obstaja tudi vrsta raznoraznih duhovnih praks, s katerimi lahko vzpostavimo več harmonije v sebi. Ključno pa je predvsem to, da sprejmemo spremembe in se z iznajdljivostjo lotimo tega, kako si bomo v spremenjenih okoliščinah ustvarili odtenke tistega, kar je za nas res pomembno. Tudi spletna druženja so nadomestek za srečanja v živo. Nakupovalno mrzlico lahko letos preskočimo in namesto tega razmislimo o personaliziranih darilih, ki bodo res pisana na kožo obdarovancu. Morda lahko takšno darilo opremimo z osebnim sporočilom. Vsekakor imamo ogromno možnosti, da si praznike naredimo zares praznične. Doma izdelano darilo, svečka, pleten šal ali rokavice so izvirna in domiselna darila, ki lahko kultivirajo prijateljstva in odnose na povsem drugi ravni kot polnjenje omar s šaro in kramo, ki je v resnici nihče ne potrebuje. Morda je prav zdaj priložnost, da izrazimo svoja čustva z osebnim darilcem. Z nečim, za kar si bomo vzeli več časa ali vsaj nekoliko bolj premislili o izbiri,« razloži strokovnjakinja.
Pravi, da še posebno majhni otroci ne vidijo vrednosti zgolj v kupljenih igračkah. »Zanje je zelo pomembno, da se ohranja tradicija, ki jo je imela družina doslej. Ni pa nujno, da so darila enaka. Morda bodo skromnejša, s čimer ni nič narobe. Bolj kot samo darilo je pomembna zgodba, družinska tradicija, ki se ohranja.«
Januar in februar sta lahko za marsikoga velik izziv
V začetku novega leta, ko ugasnejo praznične luči in pričakovanja, imamo ljudje tudi manj stikov, kar lahko pri nekaterih povzroči tesnobo ali druge težave. »Morda bo letos lažje, ker ne bo tako velikega kontrasta med rajanjem in druženjem v decembru ter praznino, ki zazeva v prvih dveh mesecih novega leta. Pomembno je, da tudi v to obdobje vnesemo vsebine, povezane z našimi vrednotami. Lahko nadaljujemo skrb za druge člane v naši skupnosti, posebno za ostarele in osamljene, ki so lahko takrat še posebno v stiski. Decembra se še kdo spomni nanje, januarja in februarja pa komaj kdo, pojasni sogovornica.
Pomembna je tudi skrb za psihofizično kondicijo, poudarja. »Redna kardiovaskularna vadba ostaja zlati adut pri skrbi za zdravje tako fizično kot psihično. Prav tako je pomembno, da nadaljujemo druženja, stike, ki smo jih okrepili s prijatelji, znanci in sorodniki med decembrskimi prazniki. December ni neki izoliran čas. Vse dobre prakse, ki smo jih prakticirali v tem mesecu, lahko raztegnemo v januar in februar. V pomoč so nam lahko tudi številne tehnike in vaje s področja pozitivne psihologije, ki je znanstveno utemeljen pristop h krepitvi dobrega počutja. Ena izmed takšnih preprostih stvari je tako imenovani dnevnik hvaležnosti, pri čemer vsak dan navedemo tri stvari, za katere smo hvaležni. Že sama miselna naravnanost na pozitivne stvari nam spreminja fokus in s tem tudi naše razpoloženje. Teh vaj je zelo veliko, so preproste in delujejo, če jih le izvajaš.«