Gorenjska prestolnica želi postati mesto električne mobilnosti. Najprej so v javnih zavodih vozila na fosilna goriva začeli nadomeščati z električnimi. Po mestu nameravajo zagotoviti 15 polnilnic oziroma 30 polnilnih mest. Da pa bi se izognili potratnosti z električno energijo, jo bo občina začela pridobivati in naj bi bila na tem področju kmalu povsem samozadostna, v gradivu mestnim svetnikom pojasnjuje mag. Marko Hočevar iz MO Kranj. Na strehe nekaterih javnih objektov naj bi namreč namestili sončne elektrarne, ki bodo zadoščale za porabo elektrike na električnih polnilnicah. S tem želijo med drugim poskrbeti za čistejši zrak in povečati rabo energije iz obnovljivih virov, med dolgoročnimi cilji pa je tudi lokalna samooskrba z električno energijo. Projekt, vreden 4,4 milijona evrov, poteka v javno-zasebnem partnerstvu. Med tremi ponudniki so na MO Kranj izbrali podjetje Vizije mobilnosti.
Najprej menjajo vozila javnih služb
Del načrtov za zamenjavo 130 vozil na fosilna goriva, ki jih uporabljajo občinska uprava, javni zavodi in javno podjetje, z električnimi se je že uresničil. Včeraj so prevzeli prvih 12 električnih vozil, 55 naj bi jih sledilo do konca leta 2021, preostalih 63 pa pozneje. Infrastruktura 15 polnilnic, dve so že uredili na parkirišču Huje, oziroma 30 polnilnih mest bo po Hočevarjevih zagotovilih omogočala dodajanje polnilnic brez večjih naložb in gradbenih posegov. »Koncesionar bo po postavitvi polnilno infrastrukturo vzdrževal, vzpostaviti mora sistem upravljanja, ki bo zagotavljal stalno delovanje polnilnic, zagotoviti odpravljanje napak in vzpostaviti sistem polnjenja po ceniku, ki ga bo predhodno potrdil mestni svet. Načrtujemo zaračunavanje polnjenja električnih vozil in s tem ustvarjanje prihodka, s katerim bomo pokrili stroške upravljanja električnih polnilnic,« opisuje Hočevar in dodaja, da v prihodnjem letu mestni proračun teh prihodkov še ne predvideva.
Tri sončne elektrarne naj bi postavili na streho podružnične šole Center, ki deluje pod okriljem OŠ Simona Jenka, na streho pokritega olimpijskega bazena in na industrijskem objektu Komunale v Zarici. Proizvedeno električno energijo bodo uporabljali tudi omenjeni objekti, ki bodo imeli zato nižje račune za porabo elektrike. »Pogoj pri razpisu je bil, da se zgradijo sončne elektrarne najmanj takšne moči, da bo z njimi proizvedena električna energija zadoščala za potrebe vozil iz prvega dela projekta. Lahko torej rečemo, da se bodo nova električna vozila polnila z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Skupna moč sončnih elektrarn bo znašala najmanj 230 kilovatov,« poudarja Hočevar.
Trajnostna mobilnost zahteva več kot zgolj menjavo vozil
Za zagotavljanje trajnostne mobilnosti preureditev voznega parka v električnega ne bo dovolj, med drugim opozarja Katarina Žakelj iz Koalicije za trajnostno prometno politiko: »Ena ključnih prednosti trajnostne mobilnosti je namreč tudi njena družbena nota, saj bi moral biti trajnostni javni prevoz dostopen vsem občanom ne glede na njihov socialni status.« Kot obljublja kranjski župan Matjaž Rakovec, naj bi menjava mestnih avtobusov na fosilna goriva z avtobusi na električni pogon sledila kmalu.
Sicer pa občine po opažanjih Žakljeve na različne načine spodbujajo trajnostno mobilnost svojih občanov. Najbolje gre tistim občinam, ki imajo na tem področju dejanski interes in podporo države, izpostavlja. Predvsem pri spodbujanju mehkih ukrepov za več kolesarjenja in pešačenja so zelo hvaležna skupina šolarji, ki jih nevladne organizacije uspešno vključujejo v projekte, kot so Pešbus, Bicivlak,... »Zavedati se moramo izjemnih učinkov trajnostne mobilnosti ne le za okolje, temveč tudi za zdravje vseh starostnih skupin,« še meni Žakljeva in dodaja, da bi se takšnih poudarkov lahko posluževala tudi lokalna politika.
