V božičnem času sta se na migrantski poti v koprskem zaledju dogodila dva poroda migrantk iz Afganistana. O prvem smo že poročali – pred tednom dni je mamica rodila otroka, oba so že odpustili iz bolnišnice. Družina je v oskrbi v azilnem domu v Ljubljani. V petek, na božični dan, pa je v jutranjih urah policija po prehodu meje prijela še eno družino z majhnimi otroki iz Afganistana, v kateri je bila nosečnica. Ob porodu je otrok umrl.

Policisti so jih prijeli pred kamnolomom v Črnotičah (pri Črnem Kalu). Ker je mati rojevala, so poklicali reševalno ekipo. »Žensko so odpeljali v Splošno bolnišnico Izola, od koder so nas naknadno obvestili, da je rodila mrtvega otroka,« je sporočila policija. V zdravstvenem domu Izola so zabeležili, da je do poroda prišlo v bolnišnici.

Izganjanje nosečih žensk

Migranti so zaprosili za mednarodno zaščito in bili odpeljani v azilni dom, kjer se jim je pridružila tudi mama, ko je bila v nedeljo odpuščena iz bolnišnice. To je sicer že tretji migrantski porod v letošnjem letu. Vsi trije so se zgodili pozimi, na istrskem območju – eden januarja in dva decembra. Kot je znano, so razmere za migrante v Bosni in Hercegovini zlasti pozimi nevzdržne, saj težko najdejo ustrezne nastanitve, iz Hrvaške pa policija družine izganja nazaj v Bosno in večinoma ne sprejema njihovih prošenj za azil. Zato se družine trudijo priti do Slovenije ali do Italije, saj je tam verjetnost, da bodo lahko zaprosili za azil, še nekoliko večja kot v Sloveniji. Še eno migrantsko mater s sedemmesečnim dojenčkom so tako pred dnevi policisti našli v gozdu tik pred italijansko mejo, na območju Socerba.

»Migrantska pot je smrtno nevarna za družine z majhnimi otroki in nosečnice,« so ob tragični smrti otroka sporočili iz organizacije Infokolpa, ki v okviru širše evropske iniciative za nadzor nad nasiljem na mejah beleži dogajanje na slovensko-hrvaški meji. »Obstaja več poročil, da slovenske oblasti izganjajo tudi ženske v visoki nosečnosti. Te verjetno končajo v taboriščih v Bosni in Hercegovini, ki so na robu zmogljivosti in ne zmorejo zagotavljati varnega okolja za nosečnice in dojenčke,« opozarjajo v Infokolpi. Kot je znano, migranti prehajajo evropske meje na skriven način, ker legalni mehanizmi za vlaganje prošenj za azil v članicah EU zunaj ozemlja teh držav ne obstajajo, prav tako ni mogoče dobiti vizuma za vstop v EU z namenom vložitve prošnje za azil.

Vrvež v azilnem domu

Iz azilnega doma v Ljubljani ob začetku zime poročajo o povečanem številu družin z majhnimi otroki, ki so se po balkanski poti zatekle v Slovenijo. Skupaj je oseminštirideset otrok iz devetnajstih družin. »Med njimi so štirje dojenčki, štirje otroci so enoletni, štirje so dvoletniki, trije triletniki in tako dalje,« je povedala direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj. Zaposleni in prostovoljci, ki delajo v azilnem domu, pripovedujejo o velikem otroškem vrvežu.

Nevladnike, ki pomagajo prosilcem za azil v azilnem domu, pa vznemirja zaključevanje popoldanskega programa psihosocialne pomoči, ki se bo iztekel ob koncu leta. Društvu Up z Jesenic, ki ga vodi Faila Pašić Bišić, se bo iztekla pogodba, novega programa pa ni. »Psihosocialno pomoč v popoldanskem času bo urad zagotavljal s svojim kadrom, saj je na novo zaposlil štiri osebe,« zatrjuje direktorica Katarina Štrukelj. V prihodnjem letu naj bi urad razpisal tudi nov program, ki bo namenjen predvsem pomoči prosilcem pri vključevanju v okolje, je povedala.