Johnson je domnevno zmago in svoj bližnji pobrexitski »pontifikat« na Otoku razglasil evforično, a tudi zmedeno, ko je moral pojasnjevati podrobnosti sporazuma. Kot ne bi prebral 1246 strani dolgega sporazuma, ki vsebuje tudi približno 800 strani prilog in opomb. Britanska vlada ga je na svoji spletni strani objavila šele včeraj.

Britanska stran je bila videti precej bolj zadovoljna, ker sta se London in Bruselj na koncu le izognila nesporazumni končnici brexitske ločitve. Za EU je bilo to nekaj grenko-sladkega, za Johnsona zmaga. Johnson je s svojo oceno zamujal in si vzel veliko več za razlago dolgega sporazuma, ki ga je razlagal poskočno kot vse drugo, se hvalil, posebno z »novo neodvisnostjo, svobodo in suverenostjo« ter s tem, da bo lahko Britanija poslej vse delala po svoje in bolje od EU. Medtem ko otoški desničarki tisk hvali Johnsona kot nekakšnega brexitskega pogajalskega genija, ki je tik pred zdajci poskrbel za sporazum, nasprotniki brexita poudarjajo, da je bistveno slabši od obstoječega, ki ga je Veliki Britaniji prinašalo 47-letno članstvo v EU in njenih predhodnicah. In prvi trgovinski sporazum kakšne države, ki postavlja ovire, ne pa jih odstranjuje.

Vrag je v podrobnostih

Na Otoku pravijo, da bodo potrebni dnevi, morda celo tedni za preučitev podrobnosti sporazuma in kompromisov dveh strani. Britanski poslanci, ki se morajo vrniti v parlament z božično-novoletnih počitnic (velika večina virtualno), imajo za preučitev na voljo samo nekaj dni. O dogovoru bodo razpravljali in glasovali v sredo. Britanskega glavnega pogajalca lorda Frosta je po sklenitvi sporazuma zaneslo še dlje kot Johnsona, saj je dejal, da gre za »začetek narodne prenove«.

Sporazumi o svobodni trgovini skoraj vedno izključujejo carine na uvoženo blago in storitve. V tem sporazumu imata obe strani pravico, da zahtevata neodvisno arbitražo, če ocenita, da je druga stran po njihovem ravnala v nasprotju s pošteno konkurenco (ta je bila mesece eden od glavnih problemov na pogajanjih). Če z njo ne moreta rešiti problema, imata pravico uvesti carine. Francoski minister za evropske zadeve Clément Beaune je dejal, da nobeni drugi državi na svetu, ki trguje z EU, ni treba spoštovati toliko izvoznih pravil, kot jih bo morala Velika Britanija. Na britanski strani pa pravijo, da so ta pravila nekaj standardnega za vse države, ki samostojno trgujejo z EU.

Prašičem bo po brexitu veliko bolje

Boris Johnson je v tem kontekstu govoril samo o… prašičih. Po njegovem bo od prvega januarja na Otoku veliko bolje poskrbljeno za živali, ki jih ljudje jedo, ker bi britanska vlada menda rada bolje skrbela za njihovo dobro počutje kot EU (pred zakolom). Kot (slab) primer je navedel vzrejo prašičev na Otoku, ki bo zato za britanske prašičerejce dražja kot v EU. »Zato utegnejo biti prašiči, ki bodo prišli k nam iz EU cenejši. Zato se utegnemo odločiti za carine. To je zelo malo verjetno, vendar se utegnemo odločiti. O tem utegne odločati arbitraža. EU nas ne bo mogla v nobenih okoliščinah na noben način pravno ali kako drugače omejevati,« je povsem nelogično razlagal Johnson.

Vodja laburistične opozicije Keir Starmer, ki je bil proti brexitu, pravi, da sklenjeni sporazum ne prinaša primerne zaščite za delovna mesta, proizvodnjo, finančne storitve in varstvo delavskih pravic ter da to ni sporazum, ki ga je vlada obljubila, vendar dodaja, da ga morajo laburisti podpreti, ker ni časa za nova pogajanja in ker se morajo odločiti med tem sporazumom in nesporazumom. Zato Johnson ne bo imel nobenih težav z ratifikacijo. Tudi vodilni brexitarji so brez navdušenja podprli sklenjeni sporazum, a dodajajo, da ga bodo njihovi pravniki zelo natančno preučili.

Ogorčeni ribiči

Najglasnejši kritiki so ribiči in njihova združenja, ki pravijo, da je Johnson izdal njih in njihove interese ter na koncu popustil zahtevam EU. Kvota rib, ki jih bodo britanski ribiči lahko lovili v britanskih vodah, bo do konca petinpolletnega prehodnega obdobja zrasla s sedanje polovice na dve tretjini. Po tem obdobju bo Britanija lahko zmanjšala dostop ribičev EU v britanskih vodah, vendar utegne tvegati povračilne ukrepe EU. Ta namreč kupi kar 80 odstotkov vseh rib, ki jih izvozi Združeno kraljestvo.