Strinjal bi se, da sezona ni povsem normalna in za nas je še nekoliko težje. Predvsem zato, ker so fantje v Sloveniji že od avgusta in zaradi razmer niso mogli niti za en odpotovati domov do svojih najbližjih. Z vsemi sem se sicer pogovoril, a fantje so morali sami sprejeti, da bodo toliko časa od doma. Izjema je bil le MacKenzie Boyd-Clowes, ki že ima svojo družino in sem mu dovolil pred začetkom odpotovati domov. Vendar se je nato sam odločil ostati, saj bi zaradi poostrenih ukrepov v Kanadi moral deset dni preživeti v popolni izolaciji brez treninga in brez druženja z družino, nato pa bi mu za druženje z najbližjimi ostal zgolj še dan in pol, tako da se je odločil ostati v Sloveniji, kar pa se je kasneje izkazalo za zadetek v polno.
Je pa koronavirus razlog, da v letošnji sezoni ni prisoten najboljši ameriški skakalec zadnjih let Kevin Bickner.Res je. Kevin je edini, ki psihološko ni bil dovolj močan, da bi zdržal te pritiske in se je odločil, da odpotuje domov. On je z menoj že vseh sedem let, od kar sem prisoten v Ameriki, in verjetno je tudi to prineslo do tega, da se je odločil za premor. Sva pa dogovorjena, da s februarjem začne normalno trenirati in bo drugo leto znova z nami.
Kako pa je na tekmah svetovnega pokala? Verjetno vsa ta dodatna papirologija, ki je potrebna, pade na vaša ramena in vašega pomočnika Uroša Vrhovca?Tega je res veliko in vse to je padlo name. Uroš pri nas skrbi za opremo in je nekako naš tehnični vodja. On ima res veliko dela s tem, tako da ga ne morem obremenjevati še s papirologijo. Že tako večino časa preživi v naši pisarni v Šenčurju. Tam izdeluje drese, s katerimi je res veliko dela, drese pa izdeluje tudi za reprezentanco nordijske kombinacije in ne zgolj za nas. Kar se tiče papirologije, je res vse padlo name in mi vzame veliko časa. Včasih po treningu dodatno na računalniku preživim tudi šest ur zaradi tega. Sicer ne morem reči, da mi na zvezi niso želeli priskočiti na pomoč, vendar sem se z leti naučil, da je bolje, da te stvari urejam sam. Če to delo prepustim drugim, imam včasih nato še veliko več dela. Moram pa tukaj pohvaliti tudi trenerja naše mladinske reprezentance Jana Družino, ki občasno prevzame celoten trening ravno zato, da se jaz lahko ukvarjam s temi papirji, ki jih res ni malo in sem letos že nekajkrat zaradi njih tudi izgubil živce. Nazadnje ravno pred kratkim, ko sem urejal vse za novoletno turnejo, ki je že tako znana kot logistično zelo zapletena. V teh časih pa je vse še veliko bolj zapleteno, saj tam vsak organizator zahteva nekaj po svoje in je kar malo kaotično in precej naporno.
Vseeno se zdi, da ste se dobro znašli. Imate namreč najboljši uvod v sezono od kar ste se leta 2013 pridružili ameriški reprezentanci in jo nato leta 2014 prevzeli. Če samo seštejemo točke svetovnega pokala, ki so jih vaši varovanci osvojili v celotnih sezonah svetovnega pokala, je letošnja sezona že zdaj druga najbolj uspešna. Več točk so ameriški in kanadski skakalci dosegli zgolj v sezoni 2016/2017, ko so zbrali 105 točk, danes jih imajo vaši varovanci na svojem kontu že 89. Ste s tem zadovoljni?Mi smo koronavirus obrnili v našo prednost. Že pred sezono smo imeli sestanek in sem fantom dejal, da moramo to sezono obrniti sebi v prid. Če realno pogledamo, na koncu nihče ne bo dejal, da je bil nekdo uspešen zato, ker je imel boljše pogoje in boljšo pomoč. In res fantje že celo sezono delajo zelo dobro, v veliko pomoč pa sta nam tudi novi okrepitvi. To sezono sta se nam pridružila kondicijski trener Matjaž Polak in fizioterapevt Urban Jarc, ki sta oba že sodelovala v slovenski reprezentanci, ko je bil trener Goran Janus. Oba sta odlično seznanjena s skakalnim športom in sta mi v veliko pomoč, odlično pa so ju sprejeli tudi fantje, ki z njima res dobro sodelujejo. Sem zelo vesel, da imam v ekipi takšno podporo in znanje in verjetno je tudi to razlog, da imamo zaenkrat dobro sezono. Sem pa prepričan, da bomo te točke še podvojili ali celo potrojili.
Kar dva vaša tekmovalca sta letos prvič posegla po točkah za svetovni pokal. Matthewu Sukupu je to uspelo na zadnji tekmi v Engelbergu, Caseyju Larsonu pa na prvi tekmi v Kuusamu. Verjetno ste s tem zadovoljni tudi vi, da v svetovni pokal vpeljete nova imena?Čeprav sta oba še relativno mlada, je bil že trenutek, da se dokažeta. Te točke so vsekakor spodbudne, a apetiti z njima so še višji in upam, da ne bomo ostali zgolj pri teh nekaj točkah. Imamo pa v ozadju še nekaj mladih fantov, ki na treningih že prikazujejo dobre skoke. Zaenkrat je bila na sporedu zgolj ena tekma celinskega pokala v Kuusamu, a mislim, da bo že na naslednji tekmi v Engelbegu vse drugače. Tako da bodo ti fantje svojo priložnost dobili tudi na novoletni turneji in nato upam, da bomo do svetovnega prvenstva že imeli izoblikovano ekipo, ki bo lahko normalno nastopala tudi na ekipnih tekmah.
V Engelbergu je do rezultata kariere (6. mesto, op. p.) prišel tudi MacKenzie Boyd-Clowes, ki je najbolj izkušenj v vaši reprezentanci. Verjetno za vašo ekipo in zanj tak uspeh pomeni kar manjšo zmago?Moram priznati, da MacKenzie še nikoli v teh letih, od kar sem prisoten, ni deloval tako dobro. Res je, da je že v preteklosti na treningih sem ter tja kazal dobre skoke, a mentalno ni bil tega sposoben prenesti na tekmo. Tokrat se je k sreči vse poklopilo že na prvi tekmi v Wisli, kjer je imel tudi malce sreče z vetrom. Ampak ravno to je bilo dovolj, da je sam sebi dokazal, da je sposoben biti med najboljših petnajst. Ko pa si enkrat na tej ravni, si lahko hitro tudi med najboljšimi šestimi.
Je sposoben poseči še višje?Ni še rekel zadnje. Tako kot se mu je poklopilo v Wisli, da je prišel med najboljših petnajst, se mu lahko kaj hitro tudi, da bi bil še boljši od šestega mesta. Zdaj pa je na njem, da ohrani trenutno raven skokov in potrpežljivo čaka na svojo priložnost.
Pred vami je novoletna turneja, ki pa letos ni prvi vrhunec sezone. Kakšna so pričakovanja?V Engelbergu je MacKenzie za šesto mesto prikazal res odlična skoka. Prepričan sem, da se je sposoben redno uvrščati med najboljših petnajst. Želje pa vsekakor so, da bi še naprej ostajal med najboljšimi šestimi. Ampak konkurenca v svetovnem pokalu je zelo strnjena in v tem trenutku tudi še ni bila povsem zaključena. Na novoletno turnejo bodo prišli še nekateri fantje iz celinskega pokala, ki skačejo na visoki ravni in nato se bo pokazala prava moč posameznega tekmovalca. Sem pa prepričan, da bo MacKenzie prišel do svoje najboljše skupne uvrstitve na novoletni turneji. Lahko bi bil uvrščen med najboljših 15.
Prvi vrhunec je bil svetovno prvenstvo v poletih v Planici. Verjetno ste tudi tam izpolnili cilj, ko sta oba Kanadčana opravila s štirimi poleti, Casey pa je izpadel v prvi seriji tekmovanja?Z našimi mladimi tekmovalci sem bil zadovoljen. Super rezultat za Matthewa, tudi Casey je letel dobro in ne smemo pozabit na mladega Deckerja Deana, ki mu je le malo zmanjkalo, da bi se uvrstil na tekmo. Od MacKenzija pa moram priznati, da smo pričakovali več. V veliki želji je delal kar velike napake na mizi. Po koncu tekmovanja je tudi sam sprejel to, šel z mirno glavo naprej in takoj v Engelbergu pokazal, koliko je sposoben.
Se je pa ravno v Planici zgodil tudi incident v slovenski reprezentanci, ki je močno odmeval ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod. Kako ste vi kot Slovenec videli to dogajanje?Jaz sem že v Planici povedal, da je vsa moja koncentracija na moji ekipi in na mojem delu, ki ga opravljam. Enostavno ne bi bilo pošteno do mojih tekmovalcev, da bi izgubljal osredotočenost nad svojim delom zaradi takšnih stvari, ki se me ne tičejo. Je pa normalno, da kot Slovenec spremljam, kaj se dogaja v slovenski reprezentanci. Želim si, da ima slovenska reprezentanca čim boljše rezultate. Če pa sprašujete izključno po mojem mnenju, bi rekel, da se take stvari rešujejo po koncu sezone. Pošteno do tekmovalcev in celotne ekipe je, da se sezona zaključi, nato pa se naredi načrte za prihodnost, ki se jim potem tudi sledi.
Do izbruha je verjetno prišlo tudi zaradi tega, ker so bili člani vseh ekip na začetku sezone skupaj skoraj cel mesec in se med tekmami niso vrnili v domače okolje. Vi ste v ameriški reprezentanci prisotni že sedmo leto. Kako skrbite za vzdušje v ekipi?Verjemite, tudi mi imamo oziroma smo že imeli težave. Po navadi se pokažejo takrat, ko tekmovalcem ne gre in ni želenih rezultatov. Pri nas ima recimo MacKenzie trenutno najboljšo sezono v karieri, a je bil pred letom ali dvema že v precepu, če sploh še želi nadaljevati s kariero. Takrat odnosi, normalno, niso bili najboljši. Jaz kot trener težave s svojimi varovanci rešujem s pogovori. Treba se je pogovoriti in si nato vzeti čas za razmislek. Premisliti morata tako tekmovalec kot trener in najti skupno pot. Je pa na koncu tako, da se mora tekmovalec prilagoditi trenerju. Zadeva drugače ne more delovati. V trenutku konflikta pa morajo vsi akterji narediti kak korak nazaj in počakati, da se stvari najprej malce umirijo. To smo večkrat storili tudi pri nas in tudi skoki so se nato dvignili na višjo raven. Razumem pa, da je komu to težko razumeti. Tudi sam sem bil nekoč tekmovalec in sem takrat drugače razmišljal. A ravno tekmovalcu je treba razložiti, da sem jaz kot trener tukaj zato, da bi bil vsak tekmovalec čim boljši in da je moja osredotočenost zgolj na tem, da bi vsi prišli na čim višjo raven.
Drugi pomemben člen, ki zaenkrat zaznamuje letošnjo sezono, je Norvežan Halvor Egner Granerud. Do letošnjega leta je bil praktično nepopisan list v skakalnem športu, zdaj pa je slavil pet zaporednih zmag. Je za vas on prvi favorit novoletne turneje?Do zdaj je res kazal najboljše skoke, a vsi smo krvavi pod kožo in tudi on dela napake. Da se ga premagati. Zakaj pa ga ne bi enkrat ravno MacKenzie? Je pa zanimivo, da tudi v norveški reprezentanci ni vse tako super in lepo kot na daleč zgleda. Zelo dobro se namreč razumem z njihovim trenerjem Alexom Stöcklom, s katerim med tekmami večkrat preživiva nekaj prostega časa. Čeprav Granerud zmaguje in deluje odlično, vsi vemo, da Tande ne skače tako, kot bi moral, in je kar malce 'siten'. Ampak vse to rešujejo s pogovorom, saj se v skokih kaj hitro lahko zgodi, da se zadeve obrnejo čez noč. Če se se je celo poletje delalo pravilno in se glava nato umiri, bi bilo možno, da tudi Tande na koncu poseže zelo visoko na novoletni turneji.
Že pred dvema letoma ste za naš časopis dejali, da ga ni junaka, ki bi lahko ubranil skupno zmago v svetovnem pokalu. Tudi letos vse kaže, da se bo ta tradicija nadaljevala, saj je branilec Stefan Kraft praktično že odpisan, čeprav je sezona še dolga.Težko je biti tako discipliniran dve sezoni zaporedoma. Skoki so res specifičen šport. Ni zaman, da trenerji velikokrat govorimo o pol kilograma telesne teže ali dodatne mišične mase na telesu. To so take spremembe, ki tekmovalcu lahko povsem spremenijo občutke pri tehniki in res je težko dve leti biti tako strikten, da bi bil zaporedoma zmagovalec svetovnega pokala.
Z Američani imate pogodbo do konca prihodnje sezone, ko so na sporedu olimpijske igre. Že ste dejali, da bi nekoč radi bili trener norveške in nemške reprezentance. Ali oni cenijo vaše rezultate?Moja osredotočenost je trenutno povsem pri ekipi, s katero delam. Zavedam se, da včasih za napredek potrebuješ kakšno leto več. Že sedmo leto sem pri tej ekipi s katero vsako leto malce napredujemo. Do letos sicer ni bilo vidnega nekega velikega preskoka, zdaj pa se kaže, da bi bila lahko tista pika na i. Kaj pa se bo odvilo v prihodnosti, pa je predvsem stvar rezultatov in še malce sreče.
V kakšnih odnosih pa ste z ostalimi trenerji v svetovnem pokalu?Z vsemi trenerji se dobro razumem. Ni ga trenerja, s katerim ne bi izmenjal vsaj nekaj besed med tekmovanjem. Lepo je bilo videti, ko so bili v Engelbergu vsi trenerji veseli MacKenzijevega 6. mesta. Kot sem že omenil, se najbolje ujameva z Alexom in seveda tudi z ostalimi slovenskimi trenerji. Zelo dobro sodelujem tudi z Matjažem Zupanom in Robertom Hrgoto, normalno sem pred tem sodeloval tudi z Gorazdom Bertoncljem. Mi je pa še vedno zelo lepo, ko mi po vsakem uspehu čestita tudi Goran Janus, ki spremlja moje rezultate.
