Zaradi koronavirusa bo sezona 2020/21 nekaj posebnega in paradoksalnega, saj bosta v njej kar dva sklepna turnirja četverice za prvaka Evrope. Najprej v Kölnu jutri in v torek za lovoriko iz minule (skrajšane) sezone 2019/20, nato pa na istem prizorišču še 12. in 13. junija 2021 za letošnjo. Po prvotnem načrtu bi moral biti »final four« za minulo sezono 30. in 31. maja 2020, a ga je evropska zveza EHF zaradi koronavirusa najprej preložila na 22. in 23. avgust, nato na 28. in 29. december. Za nameček je odpovedala vse tekme osmine finala (Celjani bi morali igrati s Kielcami) in četrtfinala ter za zeleno mizo neposredno poslala v Köln po dve najboljši ekipi iz obeh skupin po prvem delu tekmovanja (14 odigranih tekem): Barcelono, PSG, Kiel in Veszprem.
Odkar je Köln leta 2010 prvič postal prizorišče zadnjega dejanja sezone v ligi prvakov, še nobenemu klubu ni uspelo obraniti lovorike. Tudi letos bo tako, kajti Vardar, aktualni prvak iz 2018/19, je zaradi nenavadne odločitve EHF ostal brez te možnosti, saj je bil šesti v svoji skupini ob prekinitvi tekmovanja. Ker je EHF sprejela tudi odločitev, da lahko jutri in v torek v Kölnu igrajo za vsak klub zgolj tisti igralci, ki so trenutno njegovi člani (ne glede na to, da gre za sklepni turnir za minulo tekmovalno sezono in da so bili takrat mogoče člani drugih ekip), so nekateri seveda veliko pridobili, drugi pa veliko izgubili. Med Slovenci sta največja srečneža Blaž Janc (lani Kielce) in Domen Makuc (Celje Pivovarna Laško), ki se bosta borila za prvaka Evrope, čeprav sta šele pred letošnjo sezono prišla v Barcelono. Največja poraženca sta Borut Mačkovšek (zdaj Pick Szeged) in Dragan Gajić (Limoges), ki sta si v dresu Veszprema priigrala nastop v Kölnu, toda zdaj sta ostala brez njega, ker sta pred to sezono pač zapustila klub iz mesta ob Blatnem jezeru.
Bo konec štiriletnega posta?
Ostri protikoronski ukrepi so edini razlog, da v dvorani Lanxess Arena – zmogljivost skoraj 20.000 gledalcev – ne bo navijačev, izjema so le virtualni ob igrišču in na tribunah. Slovenske barve bo v mehurčku v objektu, ki so ga po le dveh letih gradnje (stroški 153 milijonov evrov) odprli leta 1998, branilo šest Slovencev v treh klubih: Jure Dolenec, Blaž Janc, Domen Makuc (vsi Barcelona), Blaž Blagotinšek, Gašper Marguč (oba Veszprem) in Miha Zarabec (Kiel). Nihče od šesterice še ni stal na klubskem Mont Blancu, saj so vsi prepozno prišli v svoj sedanji klub za takšen dosežek.
Po tem, ko so rokometaši Celja Pivovarne Laško v sezoni 2003/04 postali evropski prvaki, se je začela popolna prevlada nemških in španskih klubov, ki so v naslednjih enajstih sezonah osvojili vseh enajst lovorik – Španija šest, Nemčija pet. A v zadnjih štirih sezonah so venomer ostali brez nje: prvaki so bili poljske Kielce leta 2016, makedonski Vardar 2017 in 2019 ter francoski Montpellier 2018. V tem času noben klub iz teh dveh držav ni igral v finalu, Nemci kot gostitelji turnirja v Kölnu in z najmočnejšo ligo na svetu pa v minulih treh sezonah na njem sploh niso imeli svojega kluba.
Barcelona favoritinja na stavnicah
Na stavnicah na tekmovanju, ki ga bo prenašalo 40 nosilcev televizijskih pravic, tekme pa si bo mogoče ogledati v več kot 80 državah (tudi na Kitajskem in v ZDA), je favoritinja Barcelona s kvoto 1,70, sledita ji Kiel (5,00) in Veszprem (5,50), zadnji je PSG (7,00). A vratar Barcelone Perez De Vargas pred bojem za lovoriko, ki jo je katalonski gigant nazadnje osvojil leta 2015, pravi: »Favoriti obstajajo, toda redko zmagujejo. Vsaka od štirih ekip ima po 25 odstotkov možnosti, da postane prvak. A če bomo ponovili igre iz zadnjih tednov, nas bo kdor koli težko premagal.« Trikratni evropski prvak Kiel (2007, 2010, 2012) je pred letošnjo sezono veliko okrepitev dobil v Norvežanu Sanderju Sagosenu, ki je prišel iz PSG: »V Kiel sem prišel, da bi osvojil čim več lovorik, zdaj je prva priložnost za to. Toda najprej bo treba premagati Veszprem, potem pa upam na sanjski finale proti PSG in na dvoboj z mojim prijateljem, Dancem Mikkelom Hansnom.«
Veszprem je doslej že štirikrat igral v finalu lige prvakov (2002, 2015, 2016, 2019) in štirikrat izgubil. A Hrvat Manuel Štrlek upa, da bo črnega niza vendarle konec: »V Kölnu je vedno vse mogoče in tudi nam se mora enkrat nasmehniti sreča. Igramo dobro, a čaka nas peklenskih 120 minut igre, če želimo na vrh Evrope.« PSG je najbogatejši rokometni klub na svetu (letni proračun 17 milijonov evrov), a je doslej neuspešno naskakoval evropski prestol. Tokrat bo še težje, saj zaradi poškodbe ne bo prvega zvezdnika Nikole Karabatića, toda njegov dolgolasi soigralec Mikkel Hansen meni: »V Kölnu bodo štiri najboljše ekipe v Evropi. V letošnji ligi prvakov ne blestimo, a zdaj imamo lepo priložnost za popravni izpit.«