Ste že slišali za Jeanne Calment? Francozinja, ki je preminila leta 1997, namreč velja za uradno najstarejšega zemljana vseh časov, saj je dočakala starost 122 let in 164 dni. Domnevno naj bi za časa življenja spoznala celo slikarja Vincenta van Gogha, rojenega leta 1853. Statistike pravijo, da je trenutno najstarejši še živeči Japonec Kane Tanaka, ki se je rodil 2. januarja 1903. Si predstavljate, kaj vse se je zgodilo za časa njegovega življenja? Tudi Slovenci se lahko pohvalimo, da imamo stoletnike. Še več, v začetku leta jih je bilo živih še 252.
Bolj kot o letih razmišljamo, vidimo, kakšen privilegij je živeti tako dolgo. Neverjetno se na primer zdi, da pred sto leti še niso poznali električnega brivnika, barvne televizije, zvočnega filma ali penicilina. Tudi avtomobilska industrija je bila šele v povojih, a se je po zaslugi Henryja Forda in tekočega traku, ki je omogočil bolj množično proizvodnjo, vendarle razvijala. Toda 30. januarja 1920 se je zgodilo nekaj, kar je zaznamovalo svet avtomobilov, rodilo se je namreč podjetje Mazda. Čeprav danes po proizvodnji in prihodkih sodi med globalno manjša (do leta 2025 želijo prodajne številke približati meji dveh milijonov), pa so njihovi štirikolesniki tisti, s katerimi se je užitek peljati. Ne glede na velikost in razred.
Japonska kultura pogosto prebuja nasprotujoča si čustva. Nam ni blizu. Ko smo bili nazadnje v Tokiu, smo se jezili nad pretirano prijaznostjo, čudili neverjetni točnosti in bili vse prej kot navdušeni nad hrano, ki je želodec ni in ni hotel sprejeti. Ne glede na doživeto pa moramo priznati: ko beseda nanese na avtomobile, je japonska industrija med najuglednejšimi. Mazda je njena svetla predstavnica in zmagovalka, ko beseda nanese na obliko. Njeni štirikolesniki namreč (preverjeno) razburjajo čustva. Celo športni terenci, ki so med zemljani iz dneva v dan bolj priljubljeni, o čemer čivkajo že vrabci na veji.
Tokrat smo se družili s športnima terencema, ki sta si po merah podobna (dolžinsko mero in medosno razdaljo imata s 4,39 in 2,65 metra celo enako), a se kljub temu ne bi mogla bolj razlikovati. Dame in gospodje, CX-30 in MX-30. Od nekdaj lepe so mazde slovele, a lepše od CX-30 bilo ni nobene. Čeprav se s prirejenim Prešernovim verzom marsikdo ne bo strinjal, pa se vsaj nam zdi v svojem razredu vladarica, ko beseda nanese na obliko. Podobnega za MX-30 ni mogoče zapisati, saj je oblikovana tako, da razdvaja. Enim bo všeč, drugim ne. Nekaj posebnega so zadnja vrata, ki se odpirajo v nasprotno smer, kar pri mazdi ni novost, spomnite se samo športne RX-8, ki so jo izdelovali med letoma 2003 in 2012. Dostop do zadnje klopi je enostaven, žal pa boste bentili nad pomanjkanjem prostora za kolena. Ker je okno malo, je preglednost slaba, pa še mračno je zadaj. Če smo pošteni, je pomanjkanje prostora na zadnji klopi Mazdina rakava rana, saj se tudi CX-30 ne izkaže dosti bolje. Veseli pa, da je odlagalnih mest in predalov ogromno. Ko beseda nanese na prtljažnik, lahko zapišemo oceno dobro, a brez presežka, sploh če ste se odločili, da bo vaš avto namenjen družinski uporabnosti. S 422 litri CX-30 boste še nekako shajali, 366 litrov MX-30 pa zahteva večjo iznajdljivost.
To je prvi Mazdin električni avto, zato so bila pričakovanja visoka. Bili smo malce razočarani nad baterijo (35,5 kWh). Japonci kot doseg navajajo 200 kilometrov, ko pa smo avto prek noči napolnili (dovolj je slabih šest ur), je pisalo zgolj 134 kilometrov. Nato je sledila vožnja in doseg je vse bolj padal do realnih 100 kilometrov, kar pa je v današnjem svetu električnih štirikolesnikov (pre)malo. Je bil pa doseg seveda nekaj manjši, ker so bile temperature zraka nizke. Stava na CX-30 je bila veliko bolj varna. Njihov skyactiv-x se namreč hvali, da združuje najbolje iz obeh svetov, zmogljivosti bencinskega in porabo dizelskega motorja. Bili smo še enkrat malce razočarani. Kot da se pod motornim pokrovom ne bi skrivalo 180 konjičkov. Motor je dal premalo od sebe, šele ob priganjanju so se konjički prebudili. A z visoko ceno – naše povprečje je bilo vrtoglavih 8,1 litra, a še vedno dovolj za 630 kilometrov dosega. Ali prevedeno, šestkrat več kot pri tekmecu.
Voznikovo okolje je pri obeh vrhunsko. Sedi se po želji visoko, preglednost je dobra, električno pomična in ogrevana sedeža udobna. Dostopanje do vseh menijev je enostavno prek vrtljivega gumba, zelo koristna je projekcija vaše hitrosti in omejitve na vetrobranskem steklu. CX-30 sicer premore barvni zaslon, MX-30 pa dva, pri čemer je drugi namenjen zgolj klimatski napravi. V notranjosti je veliko usnja, pri električni mazdi pa so šli še korak naprej in dodali pluto. Edino, kar nas je motilo, je bil pametni ključ, občasno so se namreč pojavile težave pri samodejnem zaklepanju. In ceni? Ker sta bili opremi podobni, je bila razlika desetih evrskih tisočakov precejšnja (27.790:37.890), je pa seveda pri MX-30 mogoče pridobiti 4500-evrsko subvencijo Eko sklada. Več v sklepu.
