V Cerkvi rečemo Vox Populi, Vox Dei, glas ljudstva je božji glas. V nobeni zgodovinski situaciji, ob drugih podobnih ukrepih, se ljudje niso tako vznemirili. Zakaj so se zdaj, kaj so v ozadju zaznali, čeprav ne prepoznali? Od kod v njih ta nemir? V drugih bolezenskih razmerah so bili mirni in so sprejeli ponujene rešitve takratne politike. Kaj je sprožilo nemir in glas Boga v glas ljudstva? Sam marsikaterega ukrepa ne razumem. Na primer, da maske nosijo vzgojitelji majhnih otrok, ki večino sporočil razbirajo iz mimike obraza, ali da so ostareli v domovih popolnoma izolirani od svojih najbližjih. Nedelo
Nepreslišano: Pater Karel Gržan, duhovnik
Letošnje leto sem preživel prebujen v globokem spoznanju, da bi tisti, ki skrbijo za našo fizično varnost, morali povedati in pomagati, da bomo preživeli tudi čustveno, duhovno, kulturno… Če tega ne storijo, je nekaj hudo narobe. Celo sam sem, kljub povezanosti z Bogom, čeprav imam hlev in se vsak dan srečujem z ljudmi, doživljal trenutke globoke nelagodnosti. Kako so to šele doživljali tisti, ki so bili zaprti v popolno karanteno! Dejstvo je, da strašenje, strah in osamljenost, občutek samosti ne ubijajo samo duše, ampak tudi slabijo imunski sistem. Zato se resno sprašujem o načinu poročanja in skrbi za naše zdravje. To bi morala biti skrb za celostno preživetje. Ja, treba je reševati telo, ampak pri tem ni dovoljeno dušiti naše duhovne in duševne razsežnosti. Ko nam omejujejo fizične stike, bi nam morali takoj povedati, kako naj se v dani situaciji tudi čustveno rešujemo. So države, kjer je žrtev zaradi samomorov več kot zaradi covida.
Pater Karel Gržan duhovnik
