Petintridesetletni Silvo D. je v petek okoli 16.30 z nožem umoril bivšo partnerko in njena starša. Bil je to zločin z napovedjo. Osumljeni naj bi namreč že imel sodno prepoved približevanja svojim najbližjim. A ta ukrep mu ni mogel preprečiti, da ne bi na božič izvršil krvavega dejanja, ki mu je moral prisostvovati njegov petletni sin.
V obcestni vasi na Dravskem polju, nedaleč ob Ptuja, živi približno 500 ljudi, vsak pozna vsakega. Kot požar se je med njimi razširila novica o tem, kaj se je pripetilo v petek popoldne. Že čez nekaj ur je na drogu ob krajevni oglasni tabli plapolala črna zastava. Dnevnik se je pogovarjal s številnimi krajani, ki niso želeli biti imenovani. Na podlagi njihovih pripovedi smo rekonstruirati ozadje božične družinske tragedije, o kateri Policijska uprava Maribor še ni razkrila podrobnosti.
Družina L. so staroselci v Gerečji vasi. Znani so kot uspešna, poštena, marljiva družina. Enainšestdesetletni Branko je bil zaposlen v telekomunikacijskem podjetju, 58-letna soproga Jožica je poučevala kemijo na ptujski osnovni šoli. Hči Mojca je bila magistra farmacije, zaposlena je bila kot trgovska zastopnica farmacevtskega veletrgovca, njen mlajši brat Miha enako kot oče dela v telekomunikacijski firmi, poleg tega je še predsednik lokalnega športnega društva.
Silvo D. je odraščal v Halozah, je univerzitetno diplomirani strojnik, zaposlen na vodstvenem položaju v uspešnem ptujskem podjetju. V Gerečji vasi ga dobro poznajo, saj se je že dolgo nazaj »priženil« k Mojci. Živela sta pod isto streho z njenimi starši. V kraju je kot dopolnilno dejavnost redil pujse in drobnico. Klanje živali je zmeraj prepustil drugim.
Vztrajal je, da bo ostal v vasi
Mojca in Silvo sta pred petimi leti povila otroka, padla je odločitev, da si zgradita svojo hišo na parceli v neposredni bližini hiše družine L. Njun odnos je sočasno pričel razpadati, letos je Mojca dokončno vztrajala pri odločitvi, da se razideta. Silvo se s tem ni hotel sprijazniti. Vztrajal je, da bo ostal v Gerečji vasi, dokončal je hišo in se preselil čez cesto od svojega bivšega doma pri družini L. V javnosti je postajal vse bolj vzkipljiv, nesramen, »neugoden«, smo slišali. Njegovo obnašanje naj bi v tednih pred zločinom postalo tako problematično, da je Mojca L. vložila zahtevo za sodno prepoved približevanja, obenem naj bi terjala tudi edino skrbništvo nad sinom.
Družinski spor v kraju ni ostal skrit, Silvo se je nenazadnje še pred dnevi potožil znancem, da mu bivša preprečuje stik z otrokom. Prepričevali so ga, da naj bo potrpežljiv, da naj ne izziva, saj bo zgolj na miren način lahko zgladil spor in imel spet stike s sinom. Božičnega popoldneva je ubral drugačno pot. Ali je načrtoval izvršitev okrutnega dejanja in kaj je bil sprožilni trenutek, kriminalisti Policijske uprave Maribor še preiskujejo.
Neuradno je znano toliko, da je pred očmi svojega petletnega sina do smrti zabodel Mojco L., z nožem je umoril tudi Branka L. in zabodel še Jožico L. Mihe L. v času dejanja ni bilo doma, božič je namreč praznoval pri družini partnerice. Jožica je imela še toliko moči, da se je hudo poškodovana odplazila iz hiše in poklicala na pomoč. Reševalci so jo odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu zatem podlegla prizadejanim poškodbam.
Porezal se je po vratu in se upiral aretaciji
Silva D. tedaj ni več bilo na kraju zločina. Sedel je v avto in se odpeljal do krajevnega gasilskega doma. Kot smo izvedeli iz zanesljivega vira, je zatem vstopil v bližnjo hišo, kjer je njegov znanec v kuhinji praznoval božič z družino. S krvavimi rokami je pograbil steklenico vina in iz nje naredil več večjih požirkov. Znanec se je začudil nad nepričakovanim obiskom, Silva je pospremil iz hiše in ga vprašal, zakaj je prišel.
Odgovoril mu je zgolj to, da se bo v kratkem pripeljala policija. In res sta se že čez minuto tam pojavila uniformiranca. Preden sta uspela obvladati upirajočega se osumljenca in mu odvzeti prostost, se je Silvo z nožem porezal po vratu, zaradi česa sta ga morala odpeljati na zdravljenje v bolnišnico. Poškodbe, ki si jih je prizadejal, niso življenjsko ogrožajoče, je pa ostal v zdravstveni oskrbi.
»Če ne pripadaš meni, ne pripadaš nikomur«
Nemški psihiater in sodni izvedenec Andreas Marneros uboj ljubljene osebe opisuje kot intimicid, o tem je napisal knjigo. Za intimicid je značilna impulzivno-agresivna izvedba dejanja. Po njegovih besedah lahko vsakdo ubije svojega intimnega partnerja, »četudi se to morda sliši strašno in tak stavek v nas mobilizira nasilne strahove in obrambni odziv,« ga je citiral nemški Spiegel.
Zločin v Gerečji vasi ima veliko vzporednic z lansko tragedijo v Kitzbüchelu, kjer je 26-letni letni Andreas E. 6. oktobra umoril svojo bivšo punco in njeno celotno družino ter se zatem predal policiji. Petkratni umor je pretresel Avstrijo, v sodnem postopku storilec ni znal ubesediti svojega motiva. Sodišče v Innsbrucku ga je avgusta obsodilo na dosmrtni zapor.
Obsežno izvedensko mnenje o Andreasu E. je spisala ugledna avstrijska psihiatrinja Adelheid Kastner, ki je v svoji dolgoletni izvedenski karieri spisala tudi mnenje o prištevnosti razvpitega Josefa Fritzla, »pošasti iz Amstettna«. Kastnerjeva je ocenila, da je bil obtoženi Andreas E. prišteven, ko je pet ljudi likvidiral s pištolo, enega za drugim. Njegov osebnostni profil spodbuja razmišljanje in čustvovanje v črno-belih kategorijah, zaradi česa kaže določeno togost v svojih načrtih in ima težnjo, da se neomajno želi držati odločitev in ustaljenih odnosov, je ocenila Andreas E. ne more oblikovati in analizirati svojih izrazitih čustvenih potreb, je zapisala.
Forenzični psihiater Wilfried Rasch je leta 1964 napisal temeljno monografijo o ljudeh, ki ubijejo svojega intimnega partnerja. Andreas E. je po njegovih tipologiji situacijski storilec. Takšni storilci praviloma niso opazni po predhodnem agresivnem obnašanju, morilci postanejo v trenutku stiske, v kateri si ne znajo pomagati drugače kot z agresijo. »Če ne pripadaš meni, potem ne pripadaš nikomur,« je njihov pogost motiv za umor. Takšni storilci so večinoma nezrele, negotove osebnosti, ki se počutijo čustveno stisnjene v kot in ne vidijo drugega izhoda, kakor da na nasilen način eliminirajo vse tisto, kar jim povzroča težave.
