Jakobsen, sicer član belgijske ekipe Deceuninck-Quick-step, je v ekskluzivnem intervjuju za nizozemski časnik razkril, da mu je Groenewegen, moštveni kolega Primoža Rogliča pri Jumbo-Vismi, v času okrevanja poslal več sporočil in da je nanje odgovoril. Na poziv po srečanju iz oči v oči, pa je dejal, da na to še ni pripravljen.
»Razumem ga, da nesreča za njegovo dušo predstavlja veliko breme in da bi rad prišel do nekega zaključka. Sam na to še nisem pripravljen. Najprej se moram posvetiti okrevanju. Bolje kot se bom počutil, bolje bo tudi zanj. Vem, da tega ni želel, poleg tega mora požreti veliko gnojnice zaradi sporočil anonimnežev za tipkovnicami, kar je obupno. Upam, da bova lahko nekoč to pustila za sabo,« je odkrito dejal 24-letnik.
Tožba kot izhod v sili
Sam je že vložil tožbo prek svojih odvetnikov, za nesrečo pa ne krivi le Groenewegna. "Zapleteno je in nisem strokovnjak. Veliko je odgovornih, za to kar se je zgodilo. Od Dylana, njegove ekipe, do organizatorjev in Mednarodne kolesarske zveze. Upam, da se bom lahko vrnil med najboljše, toda kaj se zgodi, če mi to ne uspe? Pogodbo imam do konca leta 2021 in lahko se zgodi, da bo ta moja zadnja, sploh če se do takrat ne izkažem. Nihče si v ekipi ne želi gledati polomljenega kolesarja, ki si ne upa sprintati. Ne bodo me plačevali, ker se jim smilim," je dejal Jakobsen.
Omenil je, da mu ob uresničitvi najslabšem scenariju in koncu kariere ne bo težko delati v tovarni in služiti denar na ta način. Je pa priznal, da bi ob morebitnem koncu kariere zaradi nesreče na Poljskem doživel veliko finančno izgubo. Zaradi tega je tožba izhod v sili, če mu ne uspe povratek med najboljše sprinterje, še posebej zaradi krivde nekoga drugega, je poudaril mladi Nizozemec.
Ne bo več sprintal, če ne bo pravih ograj
Jakobsen si želi, da bi nekdo prevzel odgovornost in da bi se obnašanje sprinterjev v zaključkih etap spremenilo. Tudi organizatorji pa morajo zagotoviti varne pogoje za tekmovalce, je še dodal. Priznal je, da v zaključkih etap ne bo več sprintal, če ne bo poskrbljeno za varnost in če ograje ne bodo primerne za organizacijo dirk. In to na vseh ravneh kolesarstva.
Vračanje po hudih poškodbah glave, je označil kot "mučno". Februarja ga čaka nova operacija, preden bo lahko nadaljeval okrevanje. Za zdaj lahko kolesari v "turističnem tempu", hitrost 30 km/h v skupini sotekmovalcev, ki so ga pred tedni obiskali, pa se mu je zdela kot povsem nov svet.
Jakobsen si je v nesreči v Katovicah v začetku avgusta zlomil nos, lobanjo, raztrgal glasilke in živce v njih, izgubil je deset zob, zdrobljen pa je imel tako del spodnje kot zgornje čeljusti. Otekli so mu možgani, zlomil si je palec, odrgnil ramo, močno si je poškodoval zadnjico, delno pa so se mu sesedla še pljuča. Nekaj mesecev po nesreči še ni mogel govoriti, zdaj pa priznava, da ima s tem še vedno nekaj težav.
Na koncu intervjuja je dejal, da ničesar več ne bo jemal kot samoumevno in da ceni trenutke z družino. Pred nesrečo sta se želela s partnerko preseliti v Monako, a je zaradi nesreče to opustil in se preselil bližje staršem in starim staršem, ki jih lahko obiskuje vsak dan.
