Izrael se že četrtič v dveh letih odpravlja na parlamentarne volitve, vnovič predčasne, ki bodo marca prihodnje leto, ker se vladajoča koalicija narodne enotnosti ni zmogla sporazumeti glede proračuna za leti 2020 in 2021. Ko se je v torek zvečer iztekel ultimat za potrditev proračuna, kar se ni zgodilo, je prišlo do avtomatske razpustitve kneseta. Po osmih mesecih vladanja je tako razpadla težko oblikovana vlada po zadnjih volitvah, ki so bile 2. marca letos, na njih pa se je ponovil zelo tesen rezultat med Likudom Benjamina Netanjahuja (36 poslanskih sedežev v 120-članskem knesetu) in Modro-belo stranko Benija Ganca (dobiola je 33 poslanskih sedežev).

Razpad vladajoče koalicije ni posebno presenečenje. Že aprila, ko sta Netanjahu in Gantz podpisala dogovor o sodelovanju, s katerim je bila mesec dni pozneje ustoličena nova vlada, je bilo jasno, da lahkega vladanja ne bo. Netanjahu in Ganc sta se dogovorila o delitvi premierskega položaja v triletnem mandatu vlade – do novembra 2021 bi vlado vodil Netanjahu, nato pa Ganc, ki je sprva postal obrambni minister. Toda zaradi potekajočega sojenja Netanjahuju zaradi obtožb o korupciji so številni analitiki menili, da tega dogovora do konca ne bo spoštoval, saj bi se na sojenju raje branil s položaja premierja. Poleg tega so se napetosti v vladni koaliciji v minulih mesecih močno okrepile, vrelo pa je tudi v obeh strankah.

Snedena obljuba Netanjahuja

»Predčasnih volitev si nisem želel,« je po razpustitvi parlamenta dejal Netanjahu. Krivdo za razpad koalicije sredi epidemije koronavirusa, v kateri na premierja zaradi njegovega upravljanja letijo številni očitki, je pripisal Gancu. Iz Modro-bele stranke pa so Likudu vračali očitke in opozarjali, da je Netanjahu namerno zrušil vlado, saj ni spoštoval koalicijskega dogovora, da bodo sprejeli dvoletni proračun. Netanjahu se je, sklicujoč se na posebne okoliščine koronavirusne krize, namreč odločil le za potrjevanje enoletnega proračuna, kar so podobno kot v Modro-beli stranki tudi številni analitiki razumeli kot namerno rušenje vlade. Premierske posle bo sedaj do predčasnih volitev marca vodil Netanjahu.

Javnomnenjske raziskave Likudu napovedujejo novo zmago (29 poslanskih sedežev), a povsem odprto je še, ali bo lahko vnovič prevzel vodenje vlade. Znotraj izraelskega političnega prostora namreč prihaja do močnih premikov, a ne med levico in desnico, pač pa gre za prerazporejanje moči na desnici.

Novo upanje jemlje glasove Likudu

Močno je padla podpora Gancevi Modro-beli stranki, ki ji zdaj kaže, da bo dobila pet poslancev in komaj še presegla parlamentarni prag. Razlog za ta padec je močno podrejena vloga, ki jo je igral Ganc v vladi, saj je Netanjahu številne odločitve sprejemal brez vednosti 61-letnega nekdanjega načelnika izraelskega generalštaba. Vrenje v stranki se je pokazalo tudi pri glasovanju o proračunu, ko so trije modro-beli poslanci glasovali proti in tako izrekli nezaupnico Gancu.

Dodatno pa se je v volilno telo desnosredinske stranke obrambnega ministra močno zajedel nekdanji Likudov poslanec Gideon Saar, ki je v začetku decembra izstopil iz vladajoče stranke in bo – kot kaže – na naslednjih volitvah glavni Netanjahujev izzivalec. 54-letni vplivni politik je po sedemnajstih letih delovanja v Likudu ustanovil svojo desnosredinsko stranko Novo upanje, s katero glasove jemlje tako Likudu kot Gancu. Javnomnenjske raziskave mu zdaj napovedujejo 18 poslanskih sedežev. V Saarovo stranko je po glasovanju proti proračunu prestopila še ena Likudova poslanka Michal Shir. Saar pa je ob ustanovitvi svoje stranke vladajoči Likud opisal kot aparat, ki služi le Netanjahujevim interesom.