Ti so si na evropskih tleh podjarmili Albanijo in se spravili še na Grčijo, a jih je grška vojska pregnala in potiskala k jadranski obali. V zasedenem delu Francije je stari maršal Petain poskušal oblikovati vlado, v nezasedenih južnih krajih pa je ostanku francoske vojske hrabro poveljeval general De Gaulle. Kraljevina Jugoslavija je imela takrat status nevtralne države, vendar je budno spremljala napeta dogajanja v soseščini. Omenili smo že boje v Grčiji, Romunija pa je postala nekakšen nemški protektorat, kamor so decembra 1940 Nemci z vlaki začeli dovažati veliko število vojaštva in vojaške tehnike. Če je že na jugoslovanskih tleh vladal mir, tega ni bilo mogoče trditi za nebo nad državo, ki so ga, tudi nad Slovenijo, proti koncu decembra začela preletavati nemška letala, ko so hitela v Grčijo na pomoč zaveznici Italiji. Povsem iznenada in nepričakovano sta v noči na 22. december dve letalski bombi padli na Sušak, ki je danes del hrvaške Reke, takrat pa je bil še samostojno mesto. Sodilo je pod Jugoslavijo, sosednja Reka pa je bila italijanska. »Lastnika« bomb še do danes niso odkrili. Nekaj bomb je tega decembra padlo tudi na Bitolo.
Sušak je doživel svoj ognjeni krst
Sušak, 22. dec. p. Davi ob 1.23 so se pojavila nad Reko in Sušakom letala neznane narodnosti. Noč je bila vedra in zelo mrzla. Sredi spanja pa so prebudile prebivalstvo hude eksplozije. Na Sušak je padlo več bomb. Letala so prišla verjetno iz severozapadne smeri. Vrgla so dve bombi srednjega kalibra, ki sta padli na središče mesta. Ena bomba je padla na tako zvano gimnazijsko stopnišče, druga pa kakih 200 m dalje poleg mestne posvetovalnice. Prva bomba je napravila veliko jamo na stopnišču in poškodovala več sosednih hiš. Najhujše je prizadeta hiša inž. Marinoviča, pri kateri je demoliralo vso prednjo stran, tako da se vidijo zidovi v notranjosti. Zaradi eksplozije druge bombe je nastala na ulici velika jama, tako da je prehod nemogoč. Ni pa povzročila nobene druge večje škode. Daleč naokrog so seveda popokale vse šipe na oknih in na izložbah.
Ljudi se je v prvem trenutku polastila panika. Vsi so preplašeni zapuščali svoje domove in pobegnili na ulico, kjer so kljub hudemu mrazu ostali vso noč, boječ se, da bi priletele še kake nove bombe. Povsem izgleda, da so nameravali letalci bombardirati železniško progo, ki vodi s Sušaka na Reko. Obe bombi sta padli namreč v bližini te proge na našem ozemlju. Sedem ljudi je bilo ranjenih. To so predvsem stanovalci hiš v neposredni bližini.
Zaradi bomb je bilo prekinjeno tudi električno omrežje, tako da je bil velik del mesta brez luči in toka. Vse sosedne ulice so polne razbitih šip in druge navlake, ki je popadala s streh in s pročelja hiš. Zaradi nenavadno velikega povpraševanja po šipah, je v sušaških steklarnah zmanjkalo stekla za okna, tako da bodo morali v mnogih hišah ostati vsaj par dni brez šip, dokler ne pridejo naročene pošiljke iz Zagreba.
Davi je prišla posebna komisija, sestavljena iz zastopnikov vojaških in civilnih oblasti, ki je izvršila preiskavo. Razburjenje, ki ga je povzročil ta »ognjeni krst« na Sušaku, se še ni poleglo. (…)
Napad je bil izvršen očividno po pomoti. Neko letalo tuje narodnosti je odvrglo dve bombi prav v središče mesta. Po golem naključju sta eksplodirali na ulici tako da ni bilo človeških žrtev in da je bila tudi škoda, čeprav je milijonska, manjša, kakor pa bi bila, če bi bombi treščili v kako zgradbo. Noč je bila vedra in hladna. Sosedna Reka je bila popolnoma zatemnjena, kakor že ves čas vojne, medtem ko je bil Sušak od 23. ure dalje kakor običajno napol razsvetljen, tako da so svetilke, ki so gorele vso noč, vendarle v glavnem razsvetljevale center, kakor tudi periferijo. (…)
Vseh 7 ranjencev je bilo ponoči prepeljanih v sušaško bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč. (…) Po mestu je bilo še vse dopoldne najti mnogo drobcev obeh bomb in našli so tudi celo glavo druge bombe. Vse drobce so oddali vojaškim strokovnjakom, ki bodo ugotovili potencial, učinek in izvor obeh bomb.
Jutro, 23. decembra 1940
Teden dni po napadu
Sušak, 28. decembra
Z današnjim dnem je potekel rok za prijavo škode, storjene po letalskem napadu na Sušak. Škoda znaša nad 3 milijone dinarjev, ker je več zgradb neuporabnih in so se morali prebivalci izseliti. Kakor navajajo »Primorske Novine«, znaša samo škoda, povzročena gimnaziji, okrog četrt milijona dinarjev. Razbite šipe so bile vredne 150.000 din. Streho bo treba temeljito popraviti, kar bo veljalo okrog 50 tisoč dinarjev. Prav tako so potrebna mizarska dela na poškodovanih oknih in vratih. Sušaški župan je zaprosil hrvatskega bana, naj se tudi za Sušak uvede pomožna akcija. Odgovor se pričakuje vsak čas. Prvi so započeli zbirko sušaški športniki. Banovina je s svoje strani prispevala 50 tisoč dinarjev za prvo pomoč prizadetim. (…)
Vojaška komisija, ki si je takoj drugi dan ogledala vse posledice napada, se je s potrebnimi podatki vrnila v Zagreb. Zaenkrat še ni znano, kako sodi komisija o poreklu bomb in o pripadnosti letala. Vsekakor pa se bo to dalo točno dognati, ker so na ostankih bomb številke in črke. (…)
Sušačani so seveda s posebnim zanimanjem sledili odmevu letalskega napada na Sušak v tujih listih, posebno še v italijanskih. »Vedetta d'Italia«, ki izhaja na Reki, doslej še ni omenila bombardiranja Sušaka. Drugi listi so prinesli poročilo agencije Stefani iz Beograda. Večina teh poročil pravi, da so štiri bombe padle na Sušak, in sicer na kraj, kjer zidajo nekaj hiš (medtem ko je resnica, da so tam, kamor so padle bombe, sama nova poslopja, ne zidajo pa nobene nove stavbe). Prav tako ni v poročilih navedeno, da so hudo poškodovane hiše, marveč, da so prizadete električne napeljave in vodovodne cevi ter da so se razbile šipe. Italijanski listi navajajo, da so bombe vrgli angleški letalci. (…)
Jutro, 29. decembra 1940
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
