Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani se je leta 1952 najprej zaposlila v Prešernovem gledališču v Kranju, potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu MGL in mu ostala zvesta do upokojitve leta 1991. Kot so zapisali pri MGL, je bil prav tako zvest član gledališča njen življenjski sopotnik, igralec Milan Kalan.
Na odru MGL je prvič nastopila leta 1952 kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. Po navedbah gledališča je blestela v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, med drugim je bila tudi Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu in Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji.
Za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih umetniških sposobnosti pa izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem Hamletu, saj je po navedbah MGL ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado.
Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freyja (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974). Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v MGL je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu.
