Epidemija je povzročila, da se bo v kranjsko mestno blagajno letos steklo manj prihodkov, kot so načrtovali. »Skupna ocena izgube na strani prihodkov znaša skoraj 800.000 evrov, kar je primerljivo s potrebnimi sredstvi za gradnjo novega vrtca,« opozarjajo v kabinetu župana Matjaža Rakovca.
Brezplačna parkirišča, nakupi zaščitne opreme
Občina je po vladnem odloku o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov uvedla brezplačno parkiranje na parkiriščih v svoji lasti in v upravljanju Komunale Kranj, da bi ublažila negativne posledice za občane. Spomladi, v prvem valu epidemije, je izguba iz upravljanja parkirišč znašala 52.000, še dodatnih 15.000 evrov izgube pa je občina utrpela iz tržne dejavnosti parkirišč. Jeseni naj bi izpad prihodkov zaradi brezplačnega parkiranja po trenutnih ocenah znašal 60.000 evrov, torej približno 6000 evrov na teden. »Na letni ravni je tako pričakovati primanjkljaj iz gospodarske dejavnosti parkirišč v višini 127.000 evrov,« pravijo v kabinetu kranjskega župana.
Precejšen strošek za občino je bil tudi nakup zaščitne opreme – mask, razkužil in rokavic. Z njimi so založili enoto civilne zaščite MO Kranj, Gasilsko reševalno službo Kranj in kranjske vrtce. To je občino stalo več kot 152.000 evrov. Dodatnih skoraj 81.000 evrov pa je občina porabila še za vzpostavitev tako imenovanih rdečih con.
Zaprti bazen, gledališče…
Ne le neposredno občina, tudi zavodi, ki delujejo pod njenim okriljem, bodo utrpeli izgube. Po ocenah Zavoda za turizem in kulturo Kranj bo v primerjavi z lanskim letom 266.000 evrov manj prihodkov, saj so odpadli številne prireditve, vodenja in podobno. »Če bi bilo vse to realizirano, bi zavod za stroške izvedbe porabil okoli 200.000 evrov, načrtovanih v občinskem proračunu. Ker ni bilo prihodkov niti stroškov, saj dejavnosti ni bilo dovoljeno izvajati, gre torej za izgubo 66.000 evrov nerealiziranih prihodkov,« pojasnjujejo na MO Kranj.
Izguba zaradi zaprtega bazena, ki ga upravlja kranjski zavod za šport, je ocenjena na dobrih 100.000 evrov. »Tudi primanjkljaj iz turističnih taks je ocenjen na 100.000 evrov, saj je bilo zaradi epidemije toliko manj uresničenih nočitev turistov. Še nekaj več, 119.000 evrov, naj bi znašal izpad prihodkov Prešernovega gledališča, medtem ko v Gorenjskem muzeju zaradi zaprtja ter posledično manj pobranih vstopnin in prodaje v muzejskih trgovinah ugotavljajo izgubo v višini približno 20.000 evrov,« še opozarjajo na občini.
Posledice: manj manjših naložb
Zanimalo nas je, kako se bo izguba odražala v delovanju občine in zavodov, ki delujejo pod njenim okriljem, in kako jo bodo občutili Kranjčani. »Neposrednih posledic zaradi nerealizacije omenjenih prihodkov na ravni MO Kranj ne bo, gre namreč za zelo različne postavke, ki niso neposredno povezane z investicijskim delom proračuna. Zagotovo pa bo to imelo posreden vpliv. Pričakovati ga je na ravni občinskih javnih zavodov pri njihovih sicer manjših načrtovanih naložbah, predvsem v športu in kulturi,« so nam odgovorili v kabinetu župana Rakovca.
»Epidemija in zamenjava vlade sta najbolj vplivali na realizacijo investicij iz evropskih sredstev. Vse odločitve glede sofinanciranja so se zamaknile, ni se izdajalo gradbenih dovoljenj, zamaknili so se tudi roki za oddajo projektov. Nehote se je tako veliko projektov premaknilo iz letošnjega proračuna na leto 2021, posledično pa tudi večina projektov iz načrta razvojnih programov s prihodnjega leta na leto pozneje,« so še dodali v kabinetu Matjaža Rakovca.
