Pričakovana evropska sredstva na področju prometa so namenjena železnici, kolesarjem in pešcem zaradi evropske politike zmanjševanja onesnaženosti okolja. K temu ne sodi ogromno število parkirnih mest v centru mesta, saj je znano, da se s tem povečuje obremenitev mestnih površin z individualnim motoriziranim prometom. Mesta po Evropi so zgradila večnamenske komercialne objekte v svojih centrih zaradi tega, da so dostopni pešprometu in z linijami javnega prometa, brez parkirnih kapacitet v bližini.

Ljubljana z zastarelim prostorskim konceptom, kot ga vključuje veljavni zazidalni načrt, temu ne sledi. Prav tako ne sledi lastnim strateškim dokumentom, kot so prometna politika, celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana (julij 2017), celostna prometna strategija ljubljanske urbane regije (november 2018) in operativni program varstva pred hrupom (1. 3. 2018 – tudi za območje mesta Ljubljane). V strateškem in izvedbenem prostorskem aktu OPN MOL so te strategije nezadostno vključene oziroma ne dovolj detajlno obdelane, vključno s slabo prometno obdelano vsebino odloka o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana.

Zazidalni načrt ima »pravno podlago« še iz časa veljavnosti odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000, za območje Mestne občine Ljubljana (Potniškega centra Ljubljana). Zanimivo bi bilo poznati »strokovne podlage« za spreminjanje dolgoročnega plana in prometne ter druge prostorske analize. Ta prostorski akt še ni imel opravljene nikakršne okoljevarstvene presoje, ki so sicer diktirane po direktivah EU, tako je vidik obravnave problematike prometnih obremenitev mestnega centra in z njimi povezanih obremenitev okolja izostal. Smiselno ni bil vključen niti v kasnejši OPN MOL, ki je zazidalni načrt enostavno vključil v svoje vsebine.

Območje je opredeljeno kot »degradirano«, zaradi prevelikih obremenitev okolja s hrupom itd. novogradenj z dodanim prometom ter z občutljivimi namembnostmi na njem ne sme biti, dokler stanje ni sanirano, okolice se pa ne sme dodatno obremenjevati. Vsi poznamo borbo že vseljenih prebivalcev Situle ob robu železniških tirov ob centralni postaji zaradi težav s hrupom, take in podobne situacije se ne bi smele ponoviti.

Potrebujemo torej novo »strateško presojo« urbanistične ureditve območja centra mesta, vključno z nameravano novogradnjo na lokaciji potniškega centra, z na novo pretehtanim programom in namembnostjo, z okoljsko primerno obdelavo in javnim postopkom obravnave nove načrtovane prometne in druge namenske ureditve. Predvsem pa potrebujemo najprej dodelano idejno rešitev bodoče ureditve železniških tirov na lokaciji v centru mesta in na dovoznih linijah, tako za potniški promet kot za tovorni promet.

Ker gre za javno investicijo, je treba temu ustrezno omogočiti tudi javne arhitekturne natečaje za prihodnje investicijske namere, ki so neskladne s sedaj veljavnimi vsebinami v zazidalnem načrtu in z natečajem, ki je bil njegova podlaga.

Martina Lipnik u. d. i. a., Ljubljana