Če osnovna popkulturna razmejitvena linija poteka med The Beatles in The Rolling Stones, obstaja tudi dilema znotraj The Beatles. Kaj je pomenil glasbeno genialni Paul McCartney in kaj John Lennon, ki je bil vendarle prvi »frontman« zasedbe. Punk. Tisti, ki je šel naprej, bil pregovorno humoren, radikalen in ciničen, kar je z leti stopnjeval in to tudi plačal z življenjem. Njegova ciničnost do obstoječih vrednot je bila nesorazmerna z volumnom njegovega zvezdništva.

Lennon sicer ni edini pop umetnik, ki so ga ubili. Zgolj raperjev je med letoma 1987 in 2020 nasilne smrti umrlo več kot petdeset. Jazz premore zgolj en tak primer. Jacko Pastorius, kultni jazz basist, je leta 1987 podlegel posledicam poškodb po posredovanju varnostnika v nočnem klubu, v katerega je hotel vstopiti, pa mu niso dovolili. V soul glasbi sta to Marvin Gay, ki ga je leta 1984 v spalnici ustrelil lasten oče, in Sam Cook, ki ga je leta 1964 ubila upraviteljica motela, v katerem je prenočeval z drugo žensko. Umor je do danes ostal nepojasnjen, je pa Cook zaradi svoje politične angažiranosti skozi gibanje za državljanske pravice predhodnik Lennona.

Nixonu ni bil všeč

John Winston Lennon, srednje ime je dobil po Churchillu, je bil seveda predvsem The Beatles. Član najpomembnejše glasbene zasedbe v zgodovini pop glasbe. To je postal kot samouk iz disfunkcionalne liverpoolske delavske družine, pri čemer pa kitara ni bila njegovo edino zanimanje v mladosti. Risal je tudi stripe in bil literat. V New York, kjer je umrl, se je s svojo japonsko punco Yoko Ono naselil leta 1971. Potem ko so se The Beatles leta 1970 uradno razšli in je ustanovil Plastic Ono Band, s katerim je posnel Give peace a chance in še nekaj mirovniških napevov. Zaradi mirovniških aktivnosti je imel FBI o njem tristo strani debel dosje. V Vietnamu je bila vojna, umiralo se je brezsmiselno, na oblasti je bil predsednik Nixon, za katerega se je pozneje izkazalo, da je vojno podaljševal zavoljo domačih notranjepolitičnih potreb. Tudi zaradi domislic, kakršna je prirediti koncert v istem mestu in istega dne, kot ima republikanska stranka konvencijo, Lennon Nixonu ni bil všeč.

Tri leta so mu na osnovi prekrška z marihuano v Angliji ameriške oblasti grozile z deportacijo, spomladi leta 1973 pa mu je bilo sodno zapovedano, da mora v šestdesetih dneh zapustiti državo. Večina bi takrat stavila proti njemu. A bi se uštela. Zaradi afere Watergate je moral odstopiti Nixon, njegov naslednik Gerald Ford pa je Lennonu podelil status prebivalca ZDA oziroma zeleno karto. Ko je potem na volitvah zmagal Jimmy Carter, sta bila z Yoko tudi na inavguracijskem plesu.

Ko se mu je leta 1975 rodil sin Sean, se je za pet let bolj ali manj prenehal ukvarjati z glasbo in se posvetil starševstvu, potem pa je leta 1980 izdal album Double Fantasy. Kritiki niso bili navdušeni. Na plošči sta bila hita Just Like Starting Over in Woman, sicer pa je plošča pustila vtis nevznemirljivosti in nenavadne prijaznosti. Kot da ga je starševstvo zmehčalo. Tri tedne po njenem izidu je bil mrtev.

Ubiti jih je hotel še več

Osmega decembra 1980 ob petih popoldne ga je pred stavbo, v kateri je živel, ustavil Mark Chapman. Hotel je avtogram in ga dobil. Lennon se je potem odpeljal na popoldansko vajo svoje zasedbe, s katere se je vrnil okoli desete ure zvečer. Ko sta z Yoko izstopila iz taksija, se je pojavil Chapman, ki je v zasedi čakal pet ur. »Gospod Lennon,« ga je menda tiho nagovoril od zadaj in petkrat ustrelil v hrbet. Potem je iz žepa vzel knjigo Varuh rži in jo prebiral, dokler na prizorišče ni prišla policija.

Chapman, po rodu iz Teksasa, je bil v mlajših letih privrženec zasedbe The Beatles. Rojen leta 1955 jih je doživel kot otrok in skozi prve ljubezenske napeve. A The Beatles so rasli. Ko je Lennon leta 1966 izjavil, da so bolj priljubljeni od Jezusa, in slednjega tako z neba spustil med zemeljske zvezde, se je jug ZDA obrnil proti Liverpoolčanom. Njihove plošče so se uničevale na javnih protestnih sežigih, oglasili so se Kukluksklan in nori pridigarji. Del tega obrata je bil tudi Chapman.

V sedemdesetih se je potem izrazito lovil. Postal je aktiven član kalvinistične verske ločine, prav tako vzgojitelj v mladinskem poletnem taboru, po cerkvah je nastopal s kitaro, bil prostovoljec v zbirnih centrih za begunce iz Vietnama, po humanitarni liniji je obiskal celo Libanon. Poskusil je s študijem, vendar je po prvem semestru odnehal, ker ga je obenem zapustilo dekle, pa se je odpravil na Havaje izvest samomor. Ki mu zaradi slabo vzpostavljene povezave z izpuhom avtomobila ni uspel. Potem se je šel potolažit na pot okoli sveta, na kateri je spoznal turistično vodnico in se z njo leta 1979 poročil. Podobno kot Yoko Ono je bila japonskega rodu. A tudi ta sreča ni trajala dolgo. Spet je izgubil delo, začel je piti in v nedogled prebirati Varuha rži.

Glavni junak knjige Holden Caulfield se mu je zdel iskren upornik, dejanski zvezdniki pa ne. Chapman je razvil sovražen odnos do vseh slavnih. Poleg Lennona so bili na seznamu za odstrel še Paul McCartney, Jacqueline Kennedy Onassis, Elizabeth Taylor, kot tudi ravno tedaj izbrani predsednik ZDA Ronald Reagan. Lennon, ki se je najbolj izpostavljal in pri tem zanikal vse po vrsti, se mu je zdel najbolj lažen. Svoji soprogi, ki je bila seznanjena z njegovo obsesijo ubiti Beatla, je Chapman govoril: »Pravi nam, naj si predstavljamo svet brez lastnine, on pa ima milijone, jahte, posestva in se smeje ljudem, kot sem jaz, ki verjamemo v njegove laži in kupujemo plošče. Kako lahko reče, da ne verjame v nič?! Niti v Jezusa niti v The Beatles.« Slednje je Lennon sicer izjavil v besedilu skladbe Bog. V njej našteje vse, v kar ne verjame, med drugim čarovništvo, Biblijo, tarot, Hitlerja, Jezusa, Kennedyja, Budo, Gito, mantranje, jogo, Elvisa, Dylana in The Beatles.

Atentator je bil obsojen na dosmrtno ječo z možnostjo pogojnega izpusta po dvajsetih letih, vendar so bile vse njegove prošnje od leta 2000 do zadnje letošnje zavrnjene. V eni je navedel, da bi mu Lennon uboj odpustil. Razkošno samorazumevajoče, pri čemer se ponuja vtis, da je ljudi s chapmanovskim videnjem razmer danes več, kot jih je bilo nekoč.